Kot poroča BBC, so se strokovnjaki do pomembnega odkritja dokopali s pomočjo satelitskih podob, fotografij brezpilotnih letal in raziskav na samem kraju. O odkritju so poročali v študiji, ki so jo objavili v reviji American Schools of Oriental Research.

"Te najdbe ne moremo primerjati z ničimer doslej odkritim v Petri," sta zapisala arheologa Christopher Tuttle in Sarah Parcak.

Skrita vsem pred nosom
Najdba nakazuje na odkritje stavbe, velike približno 55 x 50 metrov, ki sicer leži blizu središča mesta, a je zakopana globoko pod površino. Ogromna ploščad, ki naj bi imela obredno funkcijo, je široka približno toliko kot olimpijski bazen, dolga pa je še dvakrat toliko. Na eni strani je bila obdana s stebri, na drugi pa je bilo ogromno stopnišče, ki je gledalo na vzhod.

Kot pravijo raziskovalci, najdba ni podobna nobeni drugi na tem znamenitem arheološkem najdišču v gorovju Araba, ki je vpisano tudi na Unescov seznam svetovne dediščine.

Prve analize so pokazale še, da naj bi bila znotraj večje tudi manjša platforma oziroma struktura, ki meri 2,6 kvadratna metra in se odpira na stopnišče. V bližini najdeni ostanki lončene posode dajejo slutiti, da je konstrukcija starejša od 2150 let.

Sarah Parcak z Univerze v Alabami je prva, ki prizna, da je bila sprva skeptična in nato "zelo presenečena", ko se je izkazalo, da je najdba resnično pomembna. "Petra je ogromno najdišče in svojo študijo sva Skrito vsem na očeh (ang. Hiding in plain sight) naslovila prav zato, ker so vse dosedanje raziskave spregledale nekaj, kar leži manj kot kilometer južno od mestnega jedra", je komentirala za The Guardian.

Turistična atrakcija številka 1
Prvi izsledki kažejo, da je bila zgradba postavljena sredi drugega stoletja pred našim štetjem, ko je bila Petra na vrhuncu, namenjena pa naj bi bila za različne obrede.

Pravzaprav je v gorah in dolinah okrog Petre posejanih "na kupe majhnih kultnih templjev, ploščadi in podobnega, ampak ničesar v takih razsežnostih," je pojasnil Tuttle. Druge lokacije (na primer velika, odprta raven, ki danes nosi vzdevek Samostan), ki so jih najverjetneje uporabljali "za različne prakse kulta in politične dogodke", so videti še najbolj podobne novoodkriti strukturi. "Ampak v resnici o njej še ne vemo veliko."

Nabatejsko čudo
Arheološko najdišče Petra datira v 4. stoletje pred našim štetjem, ko so ga ustanovili Nabatejci, ki so živeli na območju, kjer so danes Jordanija, Irak, Sirija in Libanon; bogastvo so si nabrali s trgovanjem z Grki in Perzijci. Pozneje je mesto prešlo pod oblasti rimskega, bizantinskega in otomanskega imperija, a še danes slovi po arhitekturnih ostankih svojih ustanoviteljev. Metropola je bila opuščena okrog sedmega stoletja, v moderni dobi pa jo je ponovno odkril raziskovalec Johann Burckhardt leta 1812.

Vsako leto sedmo čudo sveta obišče na stotine tisočev turistov, v zadnjih letih pa je to število močno upadlo zaradi vojne proti Islamski državi (IS). Najbolj znana stavba v Petri je Zakladnica, ki so jo Nabatejci izklesali v živo skalo, da bi pri obiskovalcih mesta vzbudila občudovanje in navdušenje.

Tuttle in Parcakova trenutno na najdišču ne načrtujeta nobenih izkopavanj, upata pa, da ga bosta še imela priložnost raziskovati. Parcakova pričakuje, da bodo v naslednjem letu s pomočjo satelitov in novih tehnik v jugovzhodni Aziji in drugih močno zaraščenih gozdnih območjih "naleteli na še več izjemnih najdb". Nova tehnologija Lidar je na primer v zadnjem času razkrila več najdišč v odročnih gozdovih Srednje Amerike.

Massive New Monument Found in Petra https://t.co/EllTK1SEjp via @NatGeo #archaeology

— ASOR (@ASOResearch) June 9, 2016