Današnja seja, ki je bila posvečena obravnavi osnutka nacionalnega programa za kulturo (NPK) 2008-2011, je bila v bistvu prispevek k javni razpravi o osnutku, ki poteka še do konca septembra. Potem ko bo ministrstvo za kulturo predložilo čistopis dokumenta, bodo o njem znova razpravljali, to pa naj bi bilo predvidoma na naslednji seji 22. oktobra.

Ministrstvo za kulturo si ne želi "velikih premikov"
Koncept nacionalnega programa za kulturo je sestavila strokovna komisija, ki jo je imenoval minister Vasko Simoniti in ki jo sestavljajo tudi člani Nacionalnega sveta za kulturo. Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Jelka Pirkovič, pa osnutek še ne ponuja dokončne verzije programa. Kljub temu je izrazila željo, da do "velikih premikov" vseeno ne bi prišlo, saj je kulturna politika "dokaj občutljiva zadeva, pri kateri ni mogoče iti v povsem novo smer".

Po besedah Pirkovičeve so si želeli natančneje definirati prioritete programa. To naj bi bila tudi šibka točka sedanjega programa, ki je zastavljen precej široko, zato ga je težko izvajati. Poleg tega so razširili polje kulture in izkoristili nove možnosti, ki jih dajejo Evropska unija, nove tehnologije in novi izzivi na področju slovenskega jezika.
Dokument mora v naslednji fazi še v medresorsko usklajevanje, v potrditev na vladi in potem v sprejetje v obliki resolucije v državni zbor.

Zagovorniki in nasprotniki programa
Kljub mnenju člana sveta Mirana Zupaniča, da je osnutek dobro uravnoteženje med tem, kar želimo, in tem, kar je mogoče, je ta zbudil tudi veliko pripomb nasprotnikov programa. Ti so opozorili na nasprotujoča si stališča v samem besedilu in na dejstvo, da bo stroka v prihodnje pri odločanju odrinjena na stranski tir. Menijo tudi, da je osnutek preveč kritičen do današnjega stanja, ki naj ne bi bilo tako katastrofalno. Tako je Renata Salecl osnutek označila za "eno veliko zmešnjavo", v katerem je kar nekaj nerazumljivih točk. Med njimi je izpostavila stališče o pričakovanih učinkih na področju likovne umetnosti, ki pravi, da bo "novi prostor, ki bo dopuščal predstavitve vseh, ne le sodobnih neokonceptualističnih praks, prispeval k osvoboditvi izpod več kot petnajst let trajajočega vsiljenega likovnega enoumja". Po njenem mnenju se s tem oblikuje političen boj na polju likovne umetnosti.

Tudi predsednik sveta Janez Pipan meni, da osnutek vsebuje nekatere "hude ocene, ki so izrečene na pamet, nimajo zveze z realnostjo in so pisane ideološko". Sporen se mu zdi tudi očitek, da se institucije komercializirajo, čemur sledi priporočilo, naj se utečene oblike delovanja bolj odprejo trgu, da jih bo tudi politika podpirala. Pipan meni, da je dokument premalo konceptualno izostren in nekoliko zamegljen, zato bi ga bilo treba temeljito prečistiti, uvodna poglavja pa razbremeniti ideološke govorice ter pavšalnih, bombastičnih ocen, ki ne držijo.

Ministrstvo za kulturo v osnutku Nacionalnega programa za kulturo (NPK) 2008-2011 predvideva številne cilje in ukrepe za delovanje in razmah slovenske kulture na različnih področjih. Osnutek tako med drugim predpostavlja vzpostavitev Galerije sodobne likovne umetnosti v Ljubljani, ustanovitev Nacionalnega glasbenega arhiva, razvoj nacionalne digitalne knjižnice ter prenovo Moderne in Narodne galerije.