Hrvaški slikar, pisatelj in univerzitetni profesor Josip Vaništa se je rodil leta 1924 v Karlovcu in leta 1950 diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu. Deloval je kot umetnik, pa tudi kot univerzitetni profesor risanja ter pisec esejev o umetnosti in družbi. Leta 2013 je bila v zagrebškem Muzeju sodobne umetnosti na ogled njegova velika razstava z naslovom Ukinjanje retrospektive, ki je obsegala sedem desetletij njegovega dela.
Gorgona je bila skupina umetnikov, arhitektov, kritikov in umetnostnih zgodovinarjev iz Zagreba, ki so svoje delovanje razumeli kot polje duhovne in intelektualne svobode. Njihova dela temeljijo na absurdu, antiestetiki in konfrontaciji z uradnimi in uveljavljenimi umetniškimi zvrstmi, njihove dejavnosti pa so vključevale razstave, srečanja, skupinske pohode in druge dogodke. Bistveni del dejavnosti skupine je bil antičasopis Gorgona, ki ni bil prava revija, ampak niz umetniških prispevkov.
Vizionarski koncepti Gorgone
Skupina se je močno nagibala k zamenjavi vizualnih in materialnih umetniških predmetov s predlogi, opisi in koncepti, od katerih se številni z današnje perspektive zdijo precej vizionarski. Leta 1964 je Vaništa denimo ustvaril sliko, ki je obstajala le kot besedni opis. Pomembna so bila tudi srečanja skupine na sestankih, katerih del so zavzemale ankete ali vprašalniki, ki so predstavljali značilno obliko kolektivnega sodelovanja. Ko so sestanki Gorgone postajali vse redkejši, je Vaništa "gorgonovcem" na domove poslal Referendum, ki je ponujal odločitev za ali proti nadaljevanju srečanj Gorgone.
Moderna galerija v zbirki Arteast 2000+ hrani najpomembnejša dela skupine Gorgona kot tudi dela Vanište, ki so nastala v sklopu Gorgone: Gorgonska črna, rokopisi Misli za mesec in Referendum ter nekatera poznejša dela, med njimi časopis Postgorgona 1-12 in fotografije polaganja slike Črna črta na srebrni podlagi.