Stripovsko zgodbo je narisala akademska slikarka Ivana Armanini po scenariju likovnega kritika in kustosa Marka Goluba.

Predstavitev stripa Mangelos vol 1, ki v štirih poglavjih predstavlja različne dimenzije umetnikove ustvarjalnosti, je v MSU potekala v petek. Hkrati so odprli tudi razstavo izbranih strani iz strip albuma, ki bo na ogled do 28. januarja 2018.

V prvem poglavju stripa potujejo skozi Mangelosov umetniški in teoretski jezik, v drugem se dotikajo njegove biografije, v tretjem gre za stripovsko podobo medgeneracijskega pogovora s hrvaškim umetnikom Mladenom Stilinovićem, zadnje poglavje pa temelji na Mangelosovi "ne-zgodbi".

Vsa štiri poglavja so osnovana na Mangelosovih tekstih in manifestih, ki sta jih Ivana Armanini in Golub interpretirala skozi lastno imaginacijo in likovno senzibilnost.

"Strip ne funkcionira kot konvencionalni življenjepis. Ne pojasnjuje umetnika in ga ne posnema, temveč skuša vstopiti v dialog z njim. Prizadeva si izogniti napakam, ki se navadno pripetijo pri tako zahtevni obliki stripa," je povedala Ivana Armanini, ki živi in ustvarja v Zagrebu in Ljubljani.

"Z Golubom sva si nadela Mangelosova očala in se podala v fantastično potovanje v film njegovega življenja," je povedala avtorica, ki je mednarodno znana v svetu podtalnega stripa kot vodja mreže za razširjanje stripovskih dejavnosti Komikaze. Njen kolega Golub pa je uveljavljen hrvaški likovni kritik in avtor številnih razstav ter radijskih in televizijskih oddaj o umetnosti in oblikovanju.

"No-art", ki danes visi v največjih svetovnih galerijah
Dimitrije-Mića Bašičevih Mangelos (1921-1987) je bil hrvaški umetnik, umetnostni zgodovinar in kritik ter kustos. Veljal je za gonilno silo hrvaške likovne scene. Bil je eden izmed utemeljitev umetniške skupine Gorgona, ki je delovala na prehodu iz 50. v 60. leta minulega stoletja, njen pomen pa so začeli primerjati s svetovnimi umetniški trendi celo desetletje za tem, ko je prenehala delovati. Ime so si nadeli po naslovu ene od Mangelosovih pesmi.

Gorgona je združevala več hrvaških ustvarjalcev različnih usmeritev - od slikarjev Julija Kniferja, Jospa Vanište, Đure Sederja in Marijana Ješovarja, preko kiparja Ivana Kožarića in arhitekta Miljenka Horvata do umetnostnih zgodovinarjev in kritikov, kot sta bila poleg Mangelosa še Matko Meštrović in Radoslav Putar.

Tako kot skupina Gorgona je bil tudi Mangelos bolj prepoznan v umetniških krogih po svoji smrti, ko so njegova dela pridobila veliko pozornosti na razstavah v svetovno znanih galerijah, kot so Tate Gallery, MoMa in Centre Pompedou. Njegov umetniški izraz je temeljil na besedah in številkah ter filozofiji, svojo umetnost pa je označil kot "no-art".

Mangelos je spisal več manifestov. Bil je kustos Galerij mesta Zagreb, vodja Galerije primitivne umetnosti, današnjega Hrvaškega muzeja naivne umetnosti in Centra za film, fotografijo ter televizijo.