Ob obnovitvenih delih, ki še potekajo, so v Vatikanskih muzejih tako potrdili, da sta dve ženski figuri - alegoriji prijateljstva in pravičnosti - res stvaritvi Raffaella Santija (1483-1520), v zgodovino zapisanega tudi kot zgolj Rafael. Med obnavljanjem je prišel na plano umetnikov podpis in analiza je potrdila, da pripada res Rafaelu, so poročali v oddaji Vatican Magazine na vatikanski televiziji CTV.

Veliki papeži, flankirani z ženskima figurama
Restavrator Fabio Piacentini, ki so mu leta 2015 zaupali vodstvo obnovitvenih del, je v oddaji povedal: "Opravka imamo s poslikavama, ustvarjenima z oljnimi barvami - z resnično posebno tehniko. Po prvotnih poskusih očiščenja in odstranitvi vseh snovi, ki so se nalagale skozi stoletja ob preteklih obnovitvenih delih, sta se razodela žlahtnost poslikav in mojstrov tipični slikarski slog. Gre za tehniko, ki jo je Rafael razvil za okrasitev celotne dvorane; na steno je nanesel dovolj debelo plast naravne smole, znane tudi pod izrazom 'pece greca', in nato je nanjo slikal kot na platno."

Strokovni vodja Vatikanskih muzejev Arnold Nesselrath v teh novih ugotovitvah vidi potrditev zgodovinskih pričevanj glede okrasitve Konstantinove dvorane. Zgodovinski viri so namreč med drugim zatrjevali, da je Rafael osebno na stenah te dvorane naslikal dve figuri v obdobju let 1519 in 1520, se pravi tik pred smrtjo. Dokončanje poslikav na tukajšnjih stenah pa je nato prepustil svojim učencem, ki so ga izpeljali po njegovih načrtih. Mojstrovi alegorični figuri ob straneh spremljata upodobitve velikih papeških imen in na ta način zaokrožujeta celotno dekoracijo prostora.

Izstopajoča kakovost alegoričnih figur
Nesselrath je za CTV povedal: "Zgodovinski viri iz 16. stoletja so nam dali vedeti, da je Rafael sam še naslikal dve figuri v tej dvorani. Vedeli smo tudi, da je v tej dvorani pred smrtjo dvakrat preizkusil to oljno tehniko. Ti dve figuri sta dejansko ustvarjeni z oljnimi barvami, kot poročajo viri, in sta v primerjavi s svojo okolico precej višje kakovosti.

Rafael je bil velik pustolovec v slikarstvu - vedno je preizkušal nekaj novega. Ko je doumel, kako zadeva deluje, se je posvetil iskanju naslednjega izziva. In tako se je, ko je prišel do največjega prostora takratnih papeških apartmajev, odločil uporabiti oljne barve. Uspelo mu je naslikati le še ti dve figuri, njegovi učenci pa so nato nadaljevali tradicionalno tehniko. Zato ti dve figuri, ki nosita mojstrov podpis, izstopata."

Prvi cesar, ki je uradno priznal krščanstvo
Dotična dvorana, ki je bila namenjena sprejemom in uradnim slovesnostim, je dobila ime po rimskem cesarju Konstantinu (306-337), prvem cesarju v zgodovini, ki je uradno priznal krščansko vero in razglasil versko svobodo. Tako so na stenah Konstantinu posvečene dvorane končale pomembne epizode iz njegovega življenja.

Sicer pa je Konstantinova dvorana oziroma soba ena v nizu štirih (pole te so še Stanza di Eliodoro, Stanza della Segnatura in Stanza dell'Incendio), ki se jih zaradi poslikav drži skupno ime Rafaelove dvorane. Obnovitvena dela torej še potekajo - do danes je alegorija prijateljstva že urejena, alegorija pravičnosti pa je do zdaj dočakala zgolj osnovno čiščenje.