Za piko na i bo na sporedu tudi posnetek interpretacije velikega Staneta Severja.

Sorodna novica Severjevi nagradi v roke Mirande Trnjanin in Lovra Zafreda

Teden se bo začel z radijsko igro z večno aktualno tematiko medvrstniškega nasilja Jaz, Batman, ki jo je napisal Vinko Möderndorfer. Avtor ustvarja kompleksno in sodobno tragično okolje, ki poraja in perpetuira nasilje ter ima do njega ambivalenten odnos: na eni strani ga dopušča, ker se ukvarja le z njegovo pojavno obliko, na drugi pa ga deklarativno obsoja. V radijski igri v režiji Alena Jelena je glavnega nasilneža Željka interpretiral aktualni prejemnik nagrade sklada Staneta Severja Lovro Zafred. Član igralskega ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje je eden najprodornejših igralcev mlajše generacije, ki je z vlogo tudi v radijskem mediju pokazal, da ga zanima uprizoritvena umetnost v vseh segmentih in razponih. Po besedah strokovne žirije ga odlikujejo polnokrven igralski dar, predanost in iskateljstvo, v zadnjih dveh letih pa se je oblikoval v ustvarjalca izjemne energije, senzibilnosti in emocionalne eruptivnosti. Radijska igra je nastala leta 2018, na sporedu pa bo v ponedeljek ob 22.05 na programu Ars.

V četrtkovem Arsovem terminu radijske igre ob 22.05 pa se bodo poslušalke in poslušalci odpravili v železarsko mesto na zgornjem Gorenjskem: na sporedu bo radijska izvedba drame v treh dejanjih Polom, v kateri je Tone Čufar opisal obdobje krize in upora v jeseniški železarni. Razmere za delavce so se v tridesetih letih prejšnjega stoletja precej poslabšale, ko sta Nemca Westen in Pfeifer z nekaterimi slovenskimi tajkuni od Italijanov kupila delnice Kranjske industrijske družbe. Odnosi pa so se še posebno zaostrili v novem obratu fine pločevine na Slovenskem Javorniku. Obrat so vodili upravniki nemškega rodu, ki so grdo ravnali s slovenskimi delavci, to pa je rodilo odpor, ki ga je Čufar opisal subtilno in z vso jedkostjo. Radijska igra je posneta v avtentičnem železarskem okolju, interpretirali pa so jo igralke in igralci gledališča Toneta Čufarja z Jesenic. Med njimi je prejemnik Severjeve nagrade za stvaritve v ljubiteljskem gledališču tudi Klemen Klemenc, ki je na jeseniškem ljubiteljskem odru ustvaril več kot sedemdeset vlog, v katerih je nastopil več kot tisočkrat. V utemeljitvi nagrade so zapisali, da Klemenc svoje vloge nenehoma polni s strastjo, življenjem in iskro ustvarjalnosti. Tako je tudi v radijski igri Polom, v kateri je nastopil v vlogi delavskega zaupnika Štefana Ogrisa.

V torkovem terminu celovečerne radijske igre na prvem programu pa bo zazvenelo priljubljeno besedilo ljubiteljskih odrov Hlebček guspe Lize avtorja Vlada Zupančiča, ki ga je za radio priredil režiser Gregor Tozon. Igra ima dolgo zgodovino – ne le zato, ker je zgodovinska in ker sega v čase, ko so nepoštene ljubljanske peke še namakali v Ljubljanici, temveč tudi zato, ker so jo dolga leta igrali ljubljanski ljubiteljski igralci. Tudi radijsko priredbo ene še danes najuspešnejših ljubiteljskih predstav so leta 2007 odigrali članice in člani Šentjakobskega gledališča Ljubljana. V vlogi Štimurgarja je nastopil prejemnik nagrade sklada Staneta Severja za umetniško ustvarjanje v ljubiteljskem gledališču Srečko Kermavner. Kot beremo v utemeljitvi, je s svojim predanim delom, nadarjenostjo in igralsko disciplino že v zgodnjih letih opozoril nase ter se uveljavil kot eden prodornejših mlajših igralcev ansambla. V zadnjih letih pa je njegova igralska kariera dosegla nove vrhunce. Radijska igra Hlebček guspe Lize bo na sporedu v torek ob 21.05 na prvem programu.

Kratka radijska igra: Miranda Trnjanin v igri Vse bo v redu
V Arsovem terminu kratke radijske igre v soboto ob 19.30 bo na sporedu igra Vse bo v redu, ki jo je Kaja Blazinšek priredila po istoimenski zgodbi iz zbirke kratke proze Dobra družba: zgodbe o prevozih, v kateri je Ana Svetel opisala pripetljaje, povezane s platformo za prevoze po Sloveniji. V naslovni vlogi bodo poslušalke in poslušalci slišali nagrajenko Sklada Staneta Severja Mirando Trnjanin, ki je interpretirala prvoosebno pripovedovalko Evo. Ta v zadregi in previdno stopa v dialog s sopotniki in voznico na skupnem prevozu iz Ljubljane do Celja. Vse bolj je jasno, da hoče prikriti predvsem svoj status in da se boji, da bi kdo odkril pravo resnico o njej. Slovenska igralka je po besedah strokovne žirije s svojo eruptivno igralsko energijo v zadnjih dveh letih ustvarila vrsto presežnih odrskih podob. V raznovrstnem razponu estetik in poetik se je izkazala za izvrstno igralko svoje generacije z zrelim in dovršeno izbrušenim igralskim izrazom. Kratko radijsko igro je leta 2020 režirala Ana Krauthaker.

Za konec predstavitve prejemnic in prejemnikov nagrad sklada Staneta Severja pa bodo poslušalke in poslušalci prvega programa v soboto ob 22.40 lahko slišali kar samega velikega igralca, po katerem so poimenovane gledališke nagrade za igralske dosežke profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter študentov dramske igre. Zvočni kolaž Znamenje je sestavila režiserka Elza Rituper, v njem pa je za osrednjo temo izbrala istoimensko pesem Simona Gregorčiča. Recitacijo te domoljubne pesmi v izvedbi nepozabnega Staneta Severja je našla v radijskem arhivu, pomensko pa jo je razširila z odlomki ponarodelih domoljubnih pesmi (izvajajo jih Koroški oktet in Slovenski oktet) in z dokumentarnimi spominskimi odlomki iz svetovnih vojn. Tako je leta 2002 nastal zvočni kolaž z izrazito protivojno mislijo.

Radijska igra za otroke: Mezinček Petelinček in njegovi prijatelji
Radijsko igro za otroke Mezinček Petelinček in njegovi prijatelji je napisala hrvaška pisateljica Ivana Brlić Mažuranić, za radio jo je priredil Duško Car, prevedel in prepesnil pa Tone Pavček. V tej glasbeni pravljici za otroke nastopajo hišni škratki, ki z verzi in pesmimi babici pomagajo prepričati sina, da je njegova žena pravzaprav hudobna zakleta kača. Kako se bo rešila ta družinska zagata, bodo mladi poslušalke in poslušalci izvedeli, če bodo poslušali prvi program v nedeljo ob 8.05. Radijsko igro je 1969. režirala Rosanda Sajko.

Poslušalke in poslušalci, predvajane radijske igre lahko slišite tudi na spletnih straneh Prvega in Arsa ter na spletni platformi RTV 365. Radijske igre so na spletu na voljo še mesec dni po predvajanju v etru.