Slab mesec dni pred letošnjim kulturnim praznikom so znani tudi dobitniki nagrad Prešernovega sklada. To so skladateljica Nina Šenk, ki je nagrajena za skladateljsko delo v zadnjih dveh letih, klarinetist, multiinštrumentalist in skladatelj Boštjan Gombač, ki prejme priznanje za izjemen prispevek v preseganju meja med zvrstmi glasbe za koncertni cikel z Big bandom RTV Slovenija in Koncertni atelje. Pisateljica Mojca Kumerdej je nagrajena za roman Kronosova žetev, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar za glasbeno-scenski opus zadnjih dveh let, še posebej za uglasbitev Shakespearovih sonetov, Tomaž Lavrič za stripovske objave minulih dveh let in izid trilogije Lomm in Tolpa mladega Ješue, arhitekti Lena Krušec, Tomaž Krušec in Vid Kurinčič pa za arhitekturna dela zadnjih dveh let.

Upravni odbor Prešernovega sklada je letos prekinil tradicijo zadnjih let, ko smo o nagrajencih izvedeli na sami Prešernovi proslavi, ki jo prirejajo 7. februarja, ter javnost o njih obvestil nekaj manj kot mesec pred dogodkom.
Metka Krašovec, nepogrešljiva sestavina mozaika slovenske likovne umetnosti
Akademska slikarka in grafičarka Metka Krašovec prejme nagrado za izjemen in prepoznaven slikarski opus, ki je hkrati z njenim grafičnim in risarskim opusom "nepogrešljiva sestavina mozaika slovenske likovne umetnosti". "Je neusahljivo ustvarjalna umetnica, najpomembnejša slovenska sodobna umetnica, ki ji je slovenska likovna kritika namenila zgodovinsko mesto takoj za Ivano Kobilco," so zapisali v utemeljitvi. Je tudi ena redkih slovenskih likovnih umetnikov, ki je z besedilom, ki ima naslov Ogledalo, čas, našemu prostoru dala eno redkih, čudovitih besedil umetniške samorefleksije, je v utemeljitvi nagrade zapisala umetnostna zgodovinarka Breda Škrjanec.

Ustvarjalka se je rodila leta 1941 v Ljubljani. Diplomirala je leta 1964 na ljubljanski likovni akademiji iz slikarstva pri Gabrielu Stupici, pri katerem je opravila tudi slikarsko specialko, leta 1970 pa še specialko za grafiko pri profesorju Riku Debenjaku. Izpopolnjevala se je v ZDA in Veliki Britaniji. Leta 1977 je postala docentka na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, nato izredna profesorica, od leta 1991 do upokojitve 2008 pa je bila redna profesorica za slikarstvo in risanje. Samostojno je začela razstavljati leta 1968. Od leta 2015 je članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

V zadnjih letih vstopa v dialog s poezijo; s svojimi risbami in akvareli dopolnjuje verze pesnikov, kot je Emily Dickinson (v umetniški knjigi Nox portentis gravida) ali pa poezijo Cirila Zlobca (pesniška zbirka Ljubezen - čudež duše).

Za svoje delo je Metka Krašovec prejela številne nagrade doma in na tujem. Kot je leta 2012 dejala ob retrospektivi, ki so ji jo ob 70-letnici postavili v Moderni galeriji, jo je vedno zanimala lepota, lepota kot nekaj, kar je po eni strani nedosegljivo. Lepota kot nekaj, s čimer bi lahko operirala, ne da bi jo to odvedlo v sladkobnost ali v kič, pa ji je vedno predstavljala velik izziv. "Čeprav, če pogledamo slike, je bilo tudi veliko temnih obdobij, ker vse, kar slikam, je iz mojega življenja," poudarja umetnica. Razstava ob slikarkini 70-letnici je zajela vsa glavna slogovna in vsebinska poglavja, ki jih je prehodila od začetka ustvarjalne kariere. V zadnjem času se slikarka, ki je pred leti o sebi dejala, da je na nek inačin samohodka, posveča predvsem delom na papirju, ob tem še vedno tudi slika, čeprav bolj počasi. Pred leti je lavreatka o sebi še dejala: "Delujem kot motnja. Jaz sem bila vedno motnja, ampak to je moja usoda. Jaz ne morem biti drugačna."

Aleš Berger, prevajalec ključnih avtorjev univerzalne književnosti
Prevajalec, kritik in dolgoletni urednik Aleš Berger je s svojo raznovrstno jezikovno dejavnostjo in s celostnim pogledom na jezik neprecenljivo obogatil slovenski umetnostni in kulturni prostor. Njegov prevajalski opus je impozantno avtorsko delo. Prevajalsko umetnost, ki se še zdaj včasih otepa bremena anonimnosti, je povzdignil na raven javne ustvarjalne geste, posebej z nekaterimi najzahtevnejšimi prevodi, ki jih zmore le avtentičen jezikovni umetnik. Slovenskim bralcem je ponudil premišljene, briljantno izbrušene in duhovite prevode cele vrste ključnih avtorjev univerzalne književnosti, je v obrazložitvi nagrade zapisal prevajalec Primož Vitez.

Berger, ki je lani dopolnil 70 let, je diplomiral iz primerjalne književnosti in francoščine leta 1970 na ljubljanski filozofski fakulteti. Deloval je kot novinar v kulturni redakciji ljubljanskega radia, od leta 1978 pa kot urednik za prevodno književnost pri založbi Mladinska knjiga, kjer je bedel nad znamenito knjižno zbirko Kondor in ustanovil zbirko Klasiki Kondorja. Po triletni prekinitvi je obudil zbirko svetovne poezije Lirika in za svoje delo leta 2008 prejel Schwentnerjevo nagrado.

V svoji dolgi karieri je ustvaril obsežen prevajalski opus in prav njemu se moramo zahvaliti, da so v slovenščini dostopna marsikatera francoska in španska dela. V poznih petdesetih letih je začel tudi sam pisati leposlovje. Najprej je leta 2004 izdal zbirko kratkih zgodb Zagatne zgodbe, ki jim je leta 2006 sledila drama Zmenki. Za otroke je napisal dramo Noji nad Triglavom (2006) in izdal zbirko pesmi Nono z Bleda (2010). "Pravijo, da je v vsakem prevajalcu potuhnjen in nerealiziran pisatelj. Mogoče se je skrival tudi v meni. Ne rečem, da sem zdaj pisatelj. Še zmeraj sem bolj prevajalec. Nekoč me je prijelo, da bi skušal stvari formulirati še na kakšen drug način, in sem se opogumil. Najprej sem svoje pisanje pokazal kakšnemu prijatelju ali ga kam poslal, potem pa sem dobil spodbudo, da sem nekaj naredil," je ob lanskem jubileju o prehojeni poti razmišljal Berger Njegovo zadnje delo so Povzetki.

Berger je bil za svoje delo nagrajen, med drugim za prevod Queneaujevih Vaj v slogu, ki mu je leta 1983 prinesel Sovretovo nagrado, leta 1987 je za prevod Maldororjevih spevov, ki jih podpisuje Isidore Ducasse Lautreamont, prejel nagrado Prešernovega sklada. Posvečal se je tudi gledališki kritiki, svoja razmišljanja in spomine pa strnjeval v eseje. Leta 1998 je bil za svoje esejistično delo, za zbirko Krokiji in beležke, nagrajen z Rožančevo nagrado. Leta 2011 je izšla knjiga spominov oziroma esejev o kulturi Omara v kleti. Še vedno deluje kot prevajalec, trenutno zgolj iz francoščine.

Nina Šenk, neutrudna iskateljica svojega glasbenega izraza
Trije nagrajenci prihajajo letos z glasbenega področja. Nina Šenk, ki spada med najvidnejše in najpomembnejše slovenske skladatelje mlajše generacije, prejme nagrado Prešernovega sklada za skladateljsko delo v minulih dveh letih. Njeno ustvarjanje odlikuje prepoznaven in prepričljiv slog komponiranja, ki je rezultat trdega dela in neutrudnega iskanja svojega glasbenega izraza. "Je umetnica, katere izjemen ustvarjalni dar je našel najmočnejši izraz v skladanju sodobne glasbe. Pri komponiranju sledi navidez preprostim načelom. Biti vztrajen v samem procesu dela in iskren do samega sebe," je v utemeljitvi nagrade zapisal koncertni mojster Janez Podlesek.

Boštjan Gombač, vsestranski virtuoz
Za skladateljsko in koncertno dejavnost je nagrajen skladatelj, akademsko izobraženi klarinetist in multinštrumentalist Boštjan Gombač. Glasbenik je v omenjenem obdobju "suvereno in z vso svežino globoko zaznamoval slovensko glasbeno tvornost". Kot skladatelj in multiinstrumentalist je nastopil na koncertih z Big bandom RTV Slovenija, relevantno pa je deloval tudi na področju oživljanja slovenske narodne pesmi. Njegove priredbe (v sodelovanju s harmonikarjem Janezom Dovčem) vpeljujejo v slovensko narodno pesem elemente džeza, bluesa, sodobne plesne ritme, je v utemeljitvi zapisal Žarko Prinčič.

Svojevrsten in skrben preučevalec otroške in odrasle duše
Skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar je nagrajen za glasbeno-scenski opus, ki je razvejan, bogat in unikaten. Njegovo izčiščeno in načelno razumevanje glasbe v umetnosti - tako v gledališču kot na filmu - mu narekuje samosvojo izraznost, nenehno izpraševanje in odprt, komunikativen pristop do različnih umetniških žanrov. Kot vsestranski glasbenik je neizčrpen, nenehno v pogonu in raziskovanju. "Smrekar je svojevrsten in skrben preučevalec otroške in odrasle duše, ki skozi glasbo išče nevidne poti do njihovih podzavestnih (arhetipskih) leg, čustvenih votlin in z razumom shranjenih spominov," je navedla dramaturginja Zala Dobovšek.

Mojca Kumerdej, skozi prizmo preteklosti do pravzrokov za današnje stanje
Mojca Kumerdej svoj kiritško odlično sprejeti roman Kronosova žetev postavlja ob prelom razburkanega 17. stoletja, ki je bil čas turških vpadov, kuge, vrenja množic, in ob hkratnih pripravah na protireformacijo, zažiganje knjig in izgon teh, ki niso pokleknili. Pisan je v delno starinsko patiniranem jeziku, polnem metaforike in podob, ki so polne poproščene teologije. To mu daje izrazito jezikovno barvitost in stilsko razgibanost. "Kumerdejeva piše o preteklosti, da bi pokazala na današnje stanje in poiskala pravzroke zanj, za naš hlapčevski odnos in upogljivost," je v obrazložitvi zapisal Matej Bogataj.

Tomaž Lavrič, mojster slovenskega stripa
V ustvarjanju Tomaža Lavriča po presoji upravnega odbora sklada v zadnjih dveh letih še posebej izstopata njegova stripa Lomm in Tolpa mladega Ješue ter razstavi v Cankarjevem domu in Pritličju. Risar stripov in karikaturist Iztok Sitar je v utemeljitvi nagrade opomnil, da je Lavrič izjemen risar, ki se ponaša z odličnim poznavanjem človeške anatomije in pretanjenim čutom za plastično ponazoritev človeškega telesa. To je po njegovih besedah posebej razvidno v stripu Lomm. Po Sitarjevi presoji Lavričevo delo po vsebinski in likovni plati sodi v sam vrh slovenskega stripa.

Arhitekti z občutljivim odnosom do preteklosti in slovenske tradicije
Arhitekti Arhitekture Krušec prejmejo nagrado za svoje stvaritve na Brdu: upravno stavbo ter VIP paviljon Nogometne zveze Slovenije, za individualno hišo na Golem in za obnovo Linhartove dvorane v Cankarjevem domu. Zavidljivi opus razmeroma mlade skupine arhitektov zaznamuje izjemno občutljiv odnos do preteklosti in slovenske tradicije, obenem pa tudi do naravnega in grajenega okolja. Njihove stavbe so materialno skromen, a vedno asociativno bogat arhitekturni zapis. Arhitektura skupine Krušec je po besedah arhitekta Aleša Vodopivca "svojevrstna, z gradnjo izražena interpretacija mest in pokrajin, kulture in našega časa".

Najvišja državna priznanja na področju umetnosti
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Prve podeljujejo ustvarjalcem, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali življenjskim opusom trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico.

Odbor "v čast in slavo slovenske umetnosti"
Upravni odbor Prešernovega sklada od konca septembra zaseda v novi postavi, ki ji predseduje režiser in pisatelj Vinko Möderndorfer. Podpredsednica odbora je dramska in filmska igralka Milena Zupančič, sicer pa odbor šteje še 13 članov z različnih področij kulture. Minister za kulturo Tone Peršak je ob današnji naznanitvi nagrad pohvalil delo novega upravnega odbora, ki je v zelo kratkem času oblikoval strokovne komisije, na podlagi presoje katerih je bil izoblikovan predlog za letošnje nagrajence.

Möderndorfer je poimensko predstavil vse člane novega upravnega odbora, ki bodo "delovali v čast in slavo slovenske umetnosti". Dodal je, da so člane strokovnih komisij za nagrade izbrali že zelo hitro in sredi novembra prejeli njihove predloge. Prošnja odbora je bila zgolj, da vsaka od štirih komisij pošlje po dva predloga za nagrade, ker so si v odboru želeli, da bi na koncu po večini obveljala volja strokovnih komisij, je pojasnil predsednik.

Po lanskem razburjenju okrog proslave letos Pevcu zmeraj sreča laže
Prešernove nagrade bodo že tradicionalno podelili 7. februarja na predvečer slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dne. Po slovenskem pesniku Francetu Prešernu so poimenovana tudi največja slovenska priznanja v umetnosti. Avtorica proslave in podelitve nagrad bo režiserka Neda R. Bric. Proslavo je naslovila po Prešernovem verzu Pevcu zmeraj sreča laže.

Möderndorfer je povedal, da so Nedo R. Bric izbrali kot zelo inovativno režiserko, ki uporablja različne odrske govorice, tudi video in film, in se resno ukvarja z režiranjem proslav in prireditev. Lani je bilo okoli proslave nemalo polemik zaradi koncepta, ki ga je izbral režiser Mare Bulc. Möderndorfer je v imenu upravnega odbora povedal, da ustvarjalci ne smejo pozabiti, čemu predstava služi, hkrati pa podpirajo idejo, da je proslava, sploh v času, ki ga živimo, tudi kritična do družbe.