"V izhodišču smo se zavzeli, da to, kar sprejemamo, pomeni zgornjo mejo financiranja za vsak projekt posebej. Če bo prišlo do kakršne koli modifikacije znotraj tega, bo to treba potrditi na svetu zavoda," je povedal predsednik sveta Oto Luthar. "Ta hip pričakovati kakršno koli dofinanciranje, s katere koli strani, je popolna iluzija," je še pojasnil.
Pomisleki glede mariborskih nosilnih projektov
Sicer so bili člani sveta zavoda z vsebino programa za leto 2012 zadovoljni. Edini, ki je imel pomisleke in programa ni potrdil, je bil Andrej Verlič kot predstavnik Mestne občine Maribor. Ta se je "odločil, da bo še malo počakal in ugotovil, ali modifikacije gredo v prid interesom, ki jih zastopa". Zahteval je, da bi se dodatno podprli mariborski nosilni projekti. Preostali člani sveta zavoda so po besedah Lutharja njegovemu predlogu načelno pritrdili in sklenili, da se, "če se bo nateklo kaj rezerve", del teh sredstev najprej nameni tem nosilnim programom, ostalo pa za promocijo.
Zelena luč za program
Program za leto 2012, ki obsega 412 projektov v skupni vrednosti 16,5 milijona evrov, je programski direktor EPK-ja Mitja Čander zaključil konec septembra. Končni osnutek programa so prejšnji teden potrdili na Mestni občini Maribor kot ustanoviteljici zavoda Maribor 2012, v petek pa je zeleno luč prižgal še programski svet zavoda. Z današnjo potrditvijo na sveta zavoda kot najvišjega nadzornega organa zavoda Maribor 2012 je program dobil še zadnjo zeleno luč. Javnosti bodo celotni program predstavili v četrtek.
"Danes imamo na mizi jasen operativni načrt evropske prestolnice kulture in lahko rečem, da smo pripravljeni na ta projekt," je dejal Čander. Znova je spomnil, da bodo v Guimaraesu, ki bo leta 2012 prav tako evropska prestolnica kulture, decembra predstavili le program za prve tri mesece prihodnjega leta.

Pogodbe še niso urejene
Še vedno pa ostajata nedorečeni vprašanji denarja in prizorišč. Medtem ko so to storile že partnerske občine, na zavodu Maribor 2012 zdaj čakajo, da tudi Maribor in ministrstvo za kulturo podpišeta pogodbo z zavodom in tako "črno na belem" potrdita svoje zaveze glede finančnega prispevka. Te pogodbe so po besedah Čandra pogoj za začetek sklepanja koprodukcijskih pogodb s posameznimi izvajalci projektov. "Ta razmerja morajo biti v mesecu novembru urejena, sicer bomo z dogodki naslednje leto imeli velike težave. Nismo prepozni, moramo pa se zavedati te okoliščine," je poudaril Čander.
'B-scenarij' za prizorišča dogodkov
Še vedno tudi niso rešili vprašanja, kdo naj prispeva dodatni denar za ureditev in vzdrževanje hale v nekdanji tovarni TVT Boris Kidrič, ki naj bi služila kot osrednji prireditveni prostor za programski sklop EPK-ja Terminal 12. Zato Čander vedno bolj razmišlja o "B-scenariju", po katerem bi v ta namen izkoristili različne že obstoječe lokacije v mestu. "Pred nami je velika prireditev in v vsakem primeru jo želimo izvesti kot ambiciozno zgodbo," je še dejal. Prav tako se še dogovarjajo za lokacijo za programski sklop Urbane brazde.