Radio oziroma Radijska postaja Ljubljana je pravzaprav začela delovati prej, 1. septembra 1928, trideset let kasneje pa tudi Televizija Ljubljana, katere uradni začetek beležimo 11. oktobra 1958.
Oče slovenske radiofonije Marij Osana je že leta 1924 začel v Ljubljani poskusno oddajati prek oddajnika, ki ga je naredil sam, nov pomemben korak je sledil 8. marca 1925, ko so radioamaterji iz Ljubljane prenašali prek svojega oddajnika program na Bled. Januarja leta 1926 je Osana organiziral prenos koncerta iz Glasbene matice in le še vprašanje časa je bilo, kdaj bo začel oddajati Radio Ljubljana. To se je zgodilo 1. septembra 1928, ko je radio oddajal na valovni dolžini 578 m, in to z močjo 2,5 kW, 28. oktobra istega leta pa se je začel redni radijski program Radia Ljubljana.
Prvi programski delavci so se že na začetku delovanja Radia Ljubljana zavedali, da ima radio posebno poslanstvo in moč, da bo radijske poslušalce obveščal in izobraževal ter jih kultiviral. Leta 1939 so razširili in okrepili Radio Ljubljana, v Mariboru naj bi takrat zgradili novo relejno postajo, vendar je vse to preprečil začetek druge svetovne vojne.

Kričač pozove k odporu
Aprila leta 1941 je nemško letalstvo uničilo oddajnik Radia Ljubljana v Domžalah, istega leta pa je Radio Ljubljana prevzela italijanska radijska družba EIAR. 17. novembra tega leta je v okupirani Ljubljani začela delovati ilegalna postaja Kričač, ki je pozivala ljudi k odporu proti okupatorju. Kljub prizadevanjem radijske postaje jim te ni uspelo nikoli odkriti, na dan osvoboditve Ljubljane, 9. maja leta 1945, pa se je te razveselil tudi Radio svobodna Ljubljana in istega dne je v Ljubljani začel delovati tudi oddajnik ROF.
Čas po osvoboditvi je prinesel radiu nov zagon, novo energijo, bil je izrazito entuziastično obarvan, prevladovali so žive oddaje, govori znanih osebnosti ter živi nastopi solistov in ansamblov, hkrati pa so se začeli tudi neposredni prenosi velikih političnih manifestacij.
Radijski program se je vse bolj bogatil, poročila so bila na sporedu vse pogosteje v dnevu, tu so bile še številne stalne oddaje, jezikovni tečaji, šolske, pionirske in cicibanske ure, pa radijske igre, reportažna oddaja Po naši lepi deželi in še bi lahko naštevali. V glasbenem programu so se vrstili prenosi oper, koncerti in glasbeni feljtoni.

Glasbeni spremljevalci radia
Razni ansambli, ki spremljajo Radio že leta, so nastali prav v prvem letu po osvoboditvi, na primer Komorni zbor Radia Ljubljana, radijski orkester in zabavni orkester, leta 1955 so ustanovili profesionalni radijski simfonični orkester. Svoj drugi program je začel Radio Ljubljana oddajati leta 1951, leta 1969 pa še tretji program. Radijski programi so se skozi 20. stoletje zelo hitro razvijali, vsebinsko in oblikovno obogatili in dosegli visoko kakovostno raven. Tudi danes je tako. Trije osrednji slovenski programi, 1. program, 2. progam - Val 202 (ustanovili so ga leta 1972), 3. program ARS, se med seboj razlikujejo, skupaj pa predstavljajo celotno ponudbo, ki jo pripravlja Radio Slovenija s pomočjo prodornih novinarjev, napovedovalcev, voditeljev, programskih sodelavcev, tehničnih sodelavcev in drugega osebja.
Prvo oddajanje okna v svet
Rojstvo tedaj imenovanega 'okna v svet' torej beležimo v letu 1958, ko je začela oddajati TV Ljubljana. Danes nepogrešljivi del programa TV Dnevnik je ob koncu petdesetih in nato v šestdesetih letih pripravljal Studio Beograd, slovenska različica pa je šla prvič v eter 15. aprila leta 1968, ko sta se iz studia TV Ljubljana oglasila napovedovalca Marija Velkavrh in Vili Vodopivec.
Ko so slike zaživele v barvah
Za Evropsko radiofuzno zvezo - Evrovizijo je prvič snemala leta 1960, in sicer prenos smučarskih skokov iz Planice, s tem pa požela številne pohvale in občudovanja. Sprva črno-bele podobe so začele dobivati barve v zgodnjih 70. letih, TV-dnevnik pa je v barvah s še eno pomembno novostjo - voditelji prvič gledalce o aktualnem dogajanju obveščal v začetku januarja 1978.
Programi TV Ljubljana so se z leti močno krepili, sodobna tehnologija je programskim delavcem omogočala segati po novih še neosvojenih oblikah televizijskega komuniciranja in izražanja. Velik premik je TV Ljubljana dosegla v 70. in z 80. letih, zlasti pri športnih prenosih, v umetniških programih so televizijci utrli pot danes že utečenim koprodukcijam, razvijati so začeli mednarodno sodelovanje.
Vendar nacionalna televizija ne ponuja le rednega televizijskega in radijskega programa, ampak v njenem sklopu dolga leta deluje tudi Glasbena produkcija s Simfoničnim orkestrom ter Big Bandom RTV Slovenija. Tu je še Založba kaset in plošč, ki je bila ustanovljena leta 1970, in druge programske enote.

Danes RTV Slovenija upravlja tri nacionalne in štiri regionalne postaje, vse postaje z izjemo Pomursko-madžarskega radia pa oddajajo tudi na spletu.
RTV Ljubljana oziroma RTV Slovenija si je vse od svojih začetkov za cilj postavila kakovost radijskih in kasneje tudi televizijskih programov, poleg tega pa je bila zanjo vedno pomembna tudi tehnična plat. Redno je spremljala tehnični razvoj s pomočjo izjemnih inženirjev in drugega tehničnega osebja tako v tehničnih službah Radia in Televizije kot tudi Oddajnikov in zvez.