Nosilec projekta EPK 2012 je mesto Maribor, kot partnerska mesta pa v projektu poleg Ptuja sodelujejo še Slovenj Gradec, Murska Sobota, Velenje in Novo mesto. Foto: www.midem-drustvo.si
Nosilec projekta EPK 2012 je mesto Maribor, kot partnerska mesta pa v projektu poleg Ptuja sodelujejo še Slovenj Gradec, Murska Sobota, Velenje in Novo mesto. Foto: www.midem-drustvo.si
Jan Öljtjen, Avtoportret, 1904
Janu Öljtjen, slikar nemško-norveškega rodu se je na Ptuj priselil leta 1910, dlje časa pa je v mestu živel po drugi svetovni vojni. Foto: UGM
Program EPK 2012 na tradicionalno kurentovanje nikakor ne bo pozabil.

V povezovanju starega in novega Ptuja bodo mesto in njegovi prebivalci iskali svojo podobo in svoj duh ter to razvojno usmerili v prihodnost, napoveduje koordinator aktivnosti EPK na Ptuju Franc Mlakar. Trenutno so po predstavljenem okvirnem programu v fazi zbiranja predlogov in pripomb s strani javnih zavodov v občini, tako da naj bi bil program vsebinsko in investicijsko zaključen nekje do začetka prihodnjega leta. Po zdajšnjih ocenah je ovrednoten na okoli 13 milijonov evrov.

Vsebinski ali "mehki" del programa EPK, kot ga navaja Mlakar, povezuje rdeča nit iskanja "novega duha mesta", pri čemer slogan EPK "čista energija" služi kot element spremembe duha, pojasnjuje Mlakar. V tej povezavi bodo na Ptuju povezovali preteklost s sedanjostjo.

Romani "po naročilu"
Vsebinsko je že precej dodelan program, povezan s ptujskim kurentovanjem, ki so ga poimenovali Festival umetnosti in dediščine. Poleg tega načrtujejo, da bodo vzpodbudili znane slovenske avtorje k pisanju treh ali štirih romanov o Ptuju, pri čemer Mlakar o imenih, čeprav se nekatera že pojavljajo, še ne želi govoriti. Program predvideva tudi nastanek dokumentarnega filma o mestu, v program EPK pa bodo vključili tudi siceršnje ptujsko festivalsko dogajanje v času od junija do septembra.

Mladim družinam stanovanja v mestnem jedru
V povezavi z vsebinskim programom na Ptuju načrtujejo tudi investicijski del načrtov. Mlakar kot enega najpomembnejših sklopov aktivnosti vidi v oživitvi in obnovi starega mestnega jedra. Ob tem navaja idejo, ki je še v fazi razprave, da bi občina, ki ima v lasti dve tretjini mestnega jedra, mladim družinam za en evro ponudila nakup podstrešnih prostorov v mestnem jedru, kjer bi si lahko uredili stanovanja, s tem pa bi mestno središče zaživelo in dobilo novo strukturo prebivalcev.

Kdo je bil Jan Öljtjen?
Prav tako bi po Mlakarjevem mnenju v mestnem središču morali dobiti prostor tudi vinarji za skupno promocijo. Kot prikaz dejanske obnove mestnega jedra pa pripravljavci programa načrtujejo obnovo Vrazovega trga, ki bi ga po obnovi v celoti ali pa vsaj delno preimenovali po slikarju Janu Öljtjenu.

Slikar nemško-norveškega rodu se je na Ptuj priselil leta 1910, dlje časa pa je v mestu živel po drugi svetovni vojni. Skozi njegovo življenje in delo se po Mlakarjevih besedah lahko simbolično povežeta stari in novi Ptuj v luči osrednje ideje iskanja duha mesta.

Tudi pokopališče veliko pove o preteklosti
Del programa EPK so tudi načrti za obnovo starega mestnega pokopališča, ki je z vrsto spomenikov in zapisanih priimkov iz vse Evrope "promocija evropske kulture in ljudi, ki so v tem mestu že davno evropsko razmišljali". Ptujčani načrtujejo, da bi zdaj zapuščeno staro mestno pokopališče preuredili v park evropskih kultur.

Med finančno najzahtevnejše projekte sodi obnova Žitnice na grajskem hribu, v kateri bi uredili dvorano z 800 sedeži z možnostjo preureditve v dva kongresna prostora. V prenovljeni Žitnici, katere obnova bi po zdajšnjih ocenah veljala od sedem do osem milijonov evrov, pa bi mesto našla tudi zbirka o zgodovini Ptuja, ki po Mlakarjevem mnenju kljub bogati kulturno-zgodovinski dediščini nima pravega mesta v slovenskem prostoru.

V okviru projekta pa na Ptuju že zdaj "ponujajo roko gospodarstvu", kot pravi Mlakar. Želijo namreč, da gospodarstvo sodeluje z lastnim pogledom in možnostmi ter koriščenjem projekta EPK kot blagovne znamke mesta. Mlakar, ki bo o projektu EPK govoril tudi na današnjem večernem pogovoru v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, namreč glede na svoje izkušnje v kulturnem managementu v harmoniji kapitala in umetnosti vidi veliko razvojnih priložnosti.