"Raste predvsem obisk stalnih zbirk, za katere je treba plačati vstopnino, opazna pa je tudi rast tujih obiskovalcev, ki jih je bilo lani že 22.000," je pojasnil predstavnik muzeja Martin Štajner in dodal, da so z obiskom izredno zadovoljni.

Če je ptujski grad obiskalo dve tretjini od skupne številke, je bilo nekaj manj zanimanja za njihove druge razstavne prostore. Zadovoljni so še s 4.300 obiskovalci Miheličeve galerije, Salon umetnosti jih je obiskalo 1.800, razočarani pa so nad obiskom Mitreja, od katerega so ptujski turistični delavci pričakovali veliko, a je imel le 800 obiskovalcev.
Skoraj 8.000 ljudi je obiskalo še njihove pedagoško-andragoške in družinske programe, v Ormožu je grajsko pristavo obiskalo nekaj več kot 2.000 ljudi, grad v Veliki Nedelji pa nekaj manj kot 1.000.

Konec begunske krize
"Če smo leto prej govorili, da se je pri obisku poznala begunska kriza in so nas obiskovali predvsem tujci iz bližnjih držav, se je lani tok obiskovalcev vrnil v ustaljene tirnice. Še vedno so na vrhu z izjemo Hrvaške sosednje države, predvsem Avstrijci, ki jih je bilo okoli 2.500," je dejal Štajner.
Zanimivo je, da so na drugem mestu po obisku Izraelci s podobno številko, približno toliko je bilo tudi Italijanov, več kot 2.000 je bilo še Madžarov, kar je za četrtino več kot leto prej. Ob tem pa v muzeju poudarjajo, da je še vedno zelo skromen obisk iz držav nekdanje skupne države, skupaj nekaj več kot 500 obiskovalcev.
Grad potreben konkretne obnove
Ptujsko-ormoški pokrajinski muzej je upravitelj ptujskega grajskega kompleksa, ki je potreben konkretne prenove, saj so se v zadnjih letih nastalo nekaj škode, predvsem na obzidju. Vodstvo zavoda zato pričakuje, da bo ministrstvo za kulturo letos le poskrbelo za izdelavo konservatorskega načrta, ki je prvi pogoj za začetek prenove objekta in njegove okolice.
Najbolj kritično je prav stanje grajskega obzidja, zato se bojijo predvsem vnovične zrušitve. Po besedah Lorenčiča je že bila načrtovana sanacija dveh najbolj ogroženih delov obzidja, a se je zapletlo pri javnem naročilu, vsekakor pa bo potrebna popolna sanacija celotnega obzidja.
Kje bo arheološka zbirka?
Še eno od odprtih vprašanj za prihodnost je ureditev prostorov za arheološko zbirko, saj mesto z zelo bogato arheološko dediščino še vedno nima primernih možnosti za predstavitev najpomembnejših odkritij. Prvi mož zavoda si želi, da bi letos poskrbeli vsaj za idejni načrt in vso potrebno projektno dokumentacijo z gradbenim dovoljenjem.
Muzej je lani med drugim postavil dve novi stalni razstavi, pripravili so še 11 drugih razstav, gostili srečanje muzejev, velik odmev je imela tudi modna revija, vse več pa je zanimanja za grajsko pedagoško službo. Letošnje leto bo minilo tudi v znamenju 125-letnice ustanovitve muzeja, kar bodo primerno zaznamovali, hkrati pa pripravili okoli 30 projektov in razstav.