Po besedah direktorice Reke 2020 Irene Kregar Šegota ima podaljšanje naziva zagotovo simbolni pomen, pozitivne učinke projekta pa bodo na Reki čutili še dolgo, tudi po letu 2021.
Epidemija oklestila program
Projekt EPK Reka je večinoma financiran iz javnih sredstev mesta in ministrstva za kulturo, manjši del prispeva Primorsko-goranska županija. Kot je bilo napovedano ob izbruhu pandemije in v skladu s splošnimi gospodarskimi razmerami, so se sredstva bistveno zmanjšala, zato se je seveda skrčil tudi program.
Vendar bodo do konca aprila vseeno postavili razstavo o avstrijskem slikarju Gustavu Klimtu, načrtujejo tudi odkritje stalnih umetniških skulptur v sklopu programa Lungomare Art, odprtje Hiše otrok, finale programa 27 sosesk ter vrsto programov v nekdanjem skladišču Exporta na Delti. Poleg tega načrtujejo uradni program zaprtja EPK-ja.
V Galwayu niti odprtja niso imeli
Po besedah Irene Kregar Šegota so v stiku s kolegi iz Galwaya, kjer so razmere prav tako zelo negotove. Spomnila je, da so imeli v irskem mestu že na začetku veliko smolo, saj jim je vreme onemogočilo izvedbo uvodne slovesnosti EPK-ja, takoj nato je sledila pandemija in onemogočila nadaljevanje programa, zato upajo, da bodo del programa lahko izvedli do maja 2021.
Kaj je torej naslov v mesto sploh prinesel?
Na Reki so kljub pandemiji bolezni covida-19 uspeli v prenovljenih prostorih Exporta pripraviti vrsto najrazličnejših programov. Tako je lani nekdanje pristaniško skladišče gostilo sejme, delavnice, koncerte, plese ter številne razstave. Med temi je Fiume Fantastika – Fenomeni mesta o 150-letni urbani zgodovini Reke, na kateri so v stotih delovnih dneh našteli 6000 obiskovalcev.
Export je po besedah Irene Kregar Šegota danes prav zaradi EPK-ja novo kulturno središče v mestu. V njem je bila tudi velika razstava Žareče morje, ki jo je pripravila kustosinja Inke Arns. Še do 23. januarja pa je v reškem muzeju moderne in sodobne umetnosti na ogled razstava 51000 Balthazargrad o priljubljenem animiranem geniju, za katero vlada veliko zanimanje.
Sicer pa se je od maja do danes na Reki zvrstilo več kot 400 različnih kulturnih prireditev, deloma v organizacije Reke 2020 in delno v organizaciji kulturnih ustanov in združenj.
Ker so spremenjene okoliščine zahtevale prilagoditve programa in zmanjšanje proračuna, so se bolj posvetili lokalnim umetnikom in kulturnikom, pri tem pa po besedah Irene Kregar Šegota poskušali ohraniti osnovne smernice prvotno načrtovanega programa EPK-ja. Tako so kljub okoliščinam na Reki uspeli gostiti nekatere svetovno priznane umetnike, kot sta operna diva Karita Mattila in koreograf Andonis Foneadakis.
Kot večina kulture v letu 2020 se je tudi EPK selil na splet
Del programa so preselili na splet, denimo razstavo Meje – med redom in kaosom, pa strokovne konference, kot je 28. letna konferenca evropske mreže muzejskih organizacij NEMO, na kateri je sodelovalo skoraj 250 predstavnikov evropskih nacionalnih muzejskih organizacij, muzejskih strokovnjakov, oblikovalcev kulturne politike in dejavnih udeležencev evropskih muzeoloških projektov.
Na svojih spletnih kanalih so prikazali tudi predstavo Labirint, ki je bila uvrščena v program sezone 2020 gledališča Young Vic v Londonu, katere izvedba v živo v marcu je bila preložena.
Razstavo Neznani Klimt bodo realizirali v tem letu, med projekti, ki jih v letu 2020 ni bilo mogoče realizirati zaradi okoliščin, pa je Irena Kregar Šegota opomnila na avdiovizualno instalacijo Anakrono kopališče nemškega umetnika Heinerja Goebbelsa na starih bazenih Školjić in paviljon akademika Nikola Bašić Contemplum.
Pandemija je prinesla tudi veliko ustvarjalnih rešitev, predvsem pri organizaciji dogodkov, uporabi javnih prostorov in nadomestnih lokacij, in pa v situacijah, ko so se epidemiološki ukrepi spreminjali iz dneva v dan. Po njenih besedah gre za zelo posebno izkušnjo, pri kateri so potrebni hitri odzivi in ki zahteva nekoliko več delovnega elana kot običajno. "A uspelo nam je in ponosni smo na svojo vztrajnost," dodaja.
Infrastruktura bo ostala
Reka pa je zaradi EPK-ja kot trajno zapuščino dobila objekte, ki predstavljajo hrbtenico nove umetniške četrti na mestu nekdanje tovarne Rikard Benčić v središču mesta. To so veličastna Palača sladkorja, ki je bila po prenovi javnosti predstavljena novembra, pa že omenjena Hiša otrok, ki jo bodo odprli v kratkem, ter nova stavba mestne knjižnice, ki jo še obnavljajo.
Tu so po besedah Irene Kregar Šegota še delno prenovljeni prostori Muzeja moderne in sodobne umetnosti ter prenovljena ladja Galeb, ki je postala plavajoči muzej v reškem pristanišču. Za projektom bodo ostale tudi stalne umetniške instalacije, murali in posegi v javnih prostorih. Poleg tega so zagnali nove festivale, program prostovoljstva v kulturi in nov univerzitetni program Delta Lab. Trajna zapuščina so tudi vsi programi EPK-ja, realizirani v tem in preteklih letih, največjo vrednost pa predstavljajo ljudje, ki so delali pri projektu, in njihove izkušnje, je sklenila sogovornica.
Cela veriga se zamakne
Poleg podaljšanja EPK Reka in Galway je Evropska komisija hkrati predlagala preložitev izvajanj naziva za prihodnje načrtovane prestolnice kulture, in sicer za Novi Sad (Srbija) z leta 2021 na leto 2022, Elefsina (Grčija) in Temišvar (Romunija) pa bi namesto leta 2021 naziv nosila leta 2023.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje