Reka, ki je tretje največje mesto na Hrvaškem in največje pristanišče v državi, se bo predstavljala s sloganom Luka različnosti, program EPK-ja pa bo tvorilo več kot tisoč dogodkov – od koncertov, kulturnih manifestacij, razstav, tribun do kongresov. Nekdaj pomembno industrijsko mesto ima danes precej drugačno podobo, tako da številna skladišča v pristanišču samevajo, tovarne so opuščene. Prebivalstvo se je po propadu industrije pred dvema desetletjema večinoma zaposlilo v storitvenem sektorju in turizmu, veliko ljudi se je izselilo.
Želja po izgradnji drugačne podobe mesta in regije
Reka želi posledično EPK izkoristiti tudi kot impulz za iskanje nove identitete. Obetajo si, da bo naziv EPK pomembno pripomogel k mednarodni prepoznavnosti mesta ter izgradnji drugačne podobe Reke in celotne regije, je za hrvaško tiskovno agencijo Hina povedala direktorica podjetja Rijeka 2020 Emina Višnić. EPK temelji na odprtosti, zato si Višnjićeva predstavlja mesto, ki je živo, zanimivo in privlačno – ne le za turistični obisk, temveč tudi za življenje v mestu in vlaganje vanj.
Višnjićeva nadalje verjame, da bo Reka EPK izkoristila tudi za razvoj v prihodnosti, gradijo namreč "na dobrih temeljih, saj niso vključeni le umetniki, kulturne institucije, meščani in njihove iniciative, temveč tudi številni podjetniki". In kot je dodala: "Naš projekt temelji na viziji, da Reka postane mednarodno prepoznavna kot evropsko mesto, ki promovira evropske vrednote, ki geografsko morda res ni v srcu Evrope, a po vrednotah in zanimanjih je."
Pristaniški spektakel na morju in kopnem
Mesto bo po njenih besedah zagotovo spremenilo tudi svojo zunanjo podobo. Center se bo razširil od Korza in bližnje okolice do kompleksa nekdanja reške tovarne Rikard Benčić ter oživljenega območja Delte, kjer bo potekal dobršen del programa. Prevzem naziva EPK bodo na Reki slovesno zaznamovali 1. februarja 2020 v tamkajšnjem pristanišču s spektaklom, ki bo potekal tako na morju kot na kopnem. EPK Reka 2020 prinaša 300 kulturnih programov na Reki in v okolici. "To bo leto dni vrhunskih kulturnih programov," je povedala direktorica in dodala, da želijo zadovoljiti zelo različna zanimanja.
Po besedah Višnjićeve so prebivalci pomembno vključeni v dogodke EPK-ja: "Že od začetka govorimo, da projekt ne more uspeti, če prebivalci niso vključeni in če vse ostane le v rokah umetnikov in organizatorjev. Zato si že od vsega začetka prizadevamo za njihovo vključevanje. Ne le na Reki, ampak v celotni primorsko-goranski županiji, in to pri vseh projektih."
Reka kot pristaniško in postindustrijsko mesto
Projekt torej prinaša tudi vlaganje v kulturno infrastrukturno, kot ga v tem mestu že dolgo ni bilo, saj so bili tako na Reki kot tudi v večini hrvaških mest zadnji večji infrastrukturni projekti izvedeni v 70. letih preteklega stoletja. Nekdanja reška tovarna Rikard Benčić, v kateri je kot del EPK-ja že odprt Muzej moderne in sodobne umetnosti, eden od pionirskih modelov, kako stare tovarniške prostore in celotno sosesko preoblikovati v kulturno in umetniško četrt, je še dodala Višnjićeva. V nekdanji tovarni bodo uredili še novo mestno knjižnico, mestni muzej in muzej za otroke. Knjižnico bodo po besedah Višnjićeve odprli ob koncu EPK-ja, torej konec februarja 2021. Mestni muzej bodo v upravni stavbi nekdanje tovarne odprli v prvem trimesečju leta 2020, odprtje interaktivnega muzeja za otroke pa je načrtovano do poletja 2020.
Tudi slavna ladja Galeb je vključena v program EPK-ja. Na nekdanji predsedniški ladji jugoslovanskega predsednika Josipa Broza – Tita bo urejena stalna razstava o Galebu, gibanju neuvrščenih in Titu. Na krovu bo prostor za javne prireditve, manjši del bo namenjen gostinstvu in namestitvam. Emina Višnić ocenjuje, da bo Galeb prve turiste sprejel poleti 2020. Tri osnovne teme programa so delo, migracije in voda. V intervjuju za STA je Višnjićeva povedala, da delo obravnavajo iz perspektive Reke kot pristaniškega in postindustrijskega mesta ter se ukvarjajo s tem, kaj so nove oblike dela v ekonomskem in političnem smislu in v kakšnem odnosu so s tehnološkimi smernicami.
Migracije pomenijo tudi migracije idej
Pri migracijah ne gre samo za migracije ljudi, temveč tudi za migracije idej, umetnosti in načinov komunikacije v globaliziranem svetu. Kar zadeva vodo, je ta vključena že v grb Reke, ki je mesto slane in sladke vode. Je izjemno pomembna za mesto, zato so jo povezali tudi s temami trajnostnega razvoja in ekologije.
Iz bogatega programa je Emina Višnić v pogovoru za Hino omenila projekt sodobne hrvaške umetnice Sanje Iveković, v katerem bo – ob retrospektivni razstavi v Muzeju moderne in sodobne umetnosti – na dvorišču kompleksa Benčić simbolično rekonstruirala spomenik revoluciji oziroma Rosi Luxemburg in Karlu Liebknechtu iz leta 1926 v Berlinu, ki ga je načrtoval nemški arhitekt Mies van der Rohe in ki so ga leta 1935 zrušili nacisti. V glasbenem delu bo med drugim nastopila latvijska mezzosopranistka Elina Garanča, v gledališkem pa mednarodna gledališka skupina Needcompany.
Nič manj kot trdnjava tradicionalne irske glasbe
Naziv EPK pa v tem letu nosi tudi manjše univerzitetno mesto Galway, ki leži na zahodni obali Irske in se bo v svojem programu osredotočilo na tri glavne teme: jezik, pokrajino in migracije. Galway je sicer tipično irsko mesto, vendar velja tudi za najprijaznejše in z glasbo prežeto mesto v državi, pisana pročelja pa so tista, ki mu dajejo svojevrsten čar.
Mesto, v katerem živi 80 tisoč ljudi, je trdnjava tradicionalne irske glasbe. Pri Ircih je priljubljeno zaradi svojih poletnih festivalov, številni ulični glasbeniki mimoidočim razpoloženje dvigujejo vsak dan, piše nemška tiskovna agencija DPA. "Galway je nenavaden kraj in prihodnje leto bo v srcu Evrope. A ko si tam, imaš občutek, da si na robu Evrope, s pogledom na Atlantik. Je divji, resnično vznemirljiv. Kar naprej razmišljam, da je kot Barcelona z dežjem, saj tukaj dežuje 240 dni v letu," je na predstavitvi programa dejala Helen Marriage, kreativna direktorica tamkajšnjega EPK-ja.
Kot je še dejala, bo v programu irskemu jeziku posvečenih 30 od skupno 154 projektov. V sklopu Migracije bo beseda tekla tako o zgodovini Irske kot tudi o kulturni raznolikosti v Evropi. V tem posebnem letu bodo skušali tudi opozoriti, "kaj v teh težkih časih pomeni biti moderna evropska država", je še poudarila kreativna direktorica.
Vprašanje brexita pereče tudi za Galway
Glede na to, da Galway leži približno 160 kilometrov od meje s Severno Irsko, so ob brexitu nekateri zaskrbljeni, da bi se lahko znova razplamtele napetosti med Irsko in Severno Irsko. Po besedah veleposlanika Irske v Londonu Adriana O'Neilla EPK prihaja ravno ob pravem času. "Kulturo potrebujemo bolj kot kadar koli prej," je veleposlanikove besede povzel DPA. Kot je še poudaril, lahko kultura spremeni naše videnje sveta, predsednik Irske Michael Higgins pa je v povezavi z brexitom dejal, da je EPK namenjen "lokalni, nacionalni in evropski skupnosti, ki ji vsi pripadamo".
Štirje keltski prazniki kot sidrišča programa
Imbolc, Beltane, Lughnasa in Samhain so štirje keltski prazniki, po katerih so poimenovana tudi trimesečja. Zato so se odločili, da bo program, ki se bo začel februarja 2020 in trajal do konca januarja 2021, strukturiran okoli četverice teh praznikov.
Imbolc je povezan z boginjo domačega ognjišča Brigito. Na Irskem dan svete Brigite praznujejo 1. februarja, kar sovpada s pomladanskim festivalom Imbolc, ki zaznamuje prehod zime v pomlad in ponazarja prihod novega življenja. Kot piše na spletni strani irskega EPK-ja, bodo januarski koncerti občinstvo ogreli za februarsko otvoritveno slovesnost.
Poklon zgodbam iz preteklosti
Slovesnost bo tako v Galwayu kot v celotnem okrožju trajala vse od 1. do 8. februarja. Začela se bo v Clifdenu, nadaljevala v An Spidealu, Tuamu, Ballinasloeju, Portumni in Athenryju ter vrhunec doživela 8. februarja v Galwayu. Bobnarji in pevci so že začeli vaditi, vaje drugih sodelujočih se začnejo na začetku januarja, piše na spletni strani Galway 2020. Otvoritvena slovesnost bo poklon zgodbam iz preteklosti in elementom, ki so posebni za Galway. Kreativna direktorica Helen Marriage je še pripomnila, da bo na odprtju deževalo in pihalo, "a bo zabavno".
Program EPK-ja bo organiziran na okoli 160 lokacijah. Med drugim bo vključeval instalacijo finskega svetlobnega umetnika Karija Kole, ki bo na dan svetega Patrika, torej 17. marca, v zelenkasto svetlobo ovila regijo Connemara. Ameriški kipar David Best bo v projektu Borderline povezal mlade iz Irske in Severne Irske, celoletni projekt Hope it Rains pa se bo samoironično nanašal na vreme na Irskem. Irski jezik in krajina bosta v središču digitalnega avdiozemljevida Turas Chonomara, ki bo predstavil regionalno zgodovino, pesmi in glasbo.
Na splošno glasbeno bogat program
Zimski festival, ki bo potekal v januarju, bodo v Galwayu posvetili 250. obletnici rojstva nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovna, ki jo zaznamujemo letos. V središču festivala bo skladateljevo zgodnje obdobje. Na programu so tudi trije koncerti komorne glasbe, na katerih bodo nastopili ruska zvezdniška pianistka Alina Ibragimova, francoski pianist Cedric Tiberghien in domači ConTempo Quartet.
V svojem prepoznavnem slogu, ki združuje tradicionalno gledališče in pripovedovanje zgodb, bo gledališka skupina Macnas uprizorila znameniti Ep o Gilgamešu. Projekt se bo začel že spomladi, vrhunec bo dosegel poleti s spektaklom na prostem. Za avgust je napovedano tudi branje Homerjeve Odiseje na mestnih obalah.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje