Globa v skupni višini 177.500 evrov je posledica odločbe iz leta 2011, v kateri je AVK presodil, da je Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije (Sazas) v letih od 2004 do 2009 delilo nadomestila avtorjem na podlagi "netransparentnih, subjektivno in retroaktivno določenih pravil, na katera so lahko vplivali zgolj redni člani z glasovalno pravico, ki so bili zaradi te možnosti postavljeni v boljši konkurenčni položaj od ostalih avtorjev". Na odločbo se je Sazas pritožil, vendar pa je vrhovno sodišče januarja pritrdilo AVK-ju.
Po besedah direktorja AVK-ja Andreja Kraška je agencija v upravnem postopku ugotovila, da je Sazas avtorska nadomestila za uporabo glasbenih del, ki jih je pridobil od uporabnikov teh del (radijske in TV-postaje, lokali, trgovska središča ...), delil avtorjem kot avtorski honorar na podlagi kriterijev, ki so določeni, bolj predvajane avtorje pa postavljal v nesorazmerno boljši položaj od drugih.

AVK: Nepotrebno ustvarjanje precenjenih in podcenjenih del
Delitev so opravili na podlagi količnikov, ki so ustvarili precenjena in podcenjena avtorska dela, količniki pa so se določali po netransparentnem postopku, na podlagi subjektivnih in za nazaj določenih merilih. "Ugotovljeno je bilo, da združenje avtorska nadomestila zbira glede na dejansko porabo, deli pa jih glede na količnike in tako ustvarja precenjena in podcenjena dela. Nesorazmerno razlikovanje pa ni bilo objektivno utemeljeno in potrebno," je povedal Krašek.

Agencija je od skupnega zneska 100.000 evrov globe naložila Sazasu kot pravni osebi, 14 njenim odgovornim pa globe v različnih zneskih od 5.000 do 8.000 evrov. Prekrškovna odločba še ni pravnomočna, ker je Sazas vložil zahtevo za sodno varstvo.
Na Sazasu globo komentirajo s pojasnilom, da so v svoj statut uvedli vrsto članstva, ki nima pravice glasovanja, leta 1998 na zahtevo Urada RS za intelektualno lastnino (Ursil), ker je bil to eden od pogojev Ursila za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorskih pravic. Kategorija članov brez volilne pravice je tudi sicer praksa evropskih kolektivnih organizacij, pravijo.
"Po 16 letih pa je sedanje vodstvo združenja, ki ni sodelovalo pri sprejemu statuta, oglobljeno s strani AVK-ja zaradi razlikovanja med člani, ki ga je pogojeval Ursil za izdajo dovoljena. Statut je sprejela skupščina društva, ki je najvišji organ društva; današnje vodstvo Sazasa je bilo tako oglobljeno za dejanja, ki jih niti ni moglo storiti, saj večina članov sedanjega vodstva sploh ni imelo glasovalne pravice in/oziroma niso bili v organih upravljanja," še pojasnjujejo v Sazasu. Kot trdijo, imata dva državna organa popolnoma nasprotujoče si zakonske zahteve glede istega vprašanja - članstva.

Sazas: Zdi se, da AVK deluje v škodo Slovenije
Na Sazasu za še bolj skrb vzbujajoče ocenjujejo, da se, odkar je AVK začel posegati v poslovanje združenja z izdajo odločbe, kaže upoštevanje njenih zahtev kot bistveno poslabšanje finančnega stanja za plodno ustvarjalnost. "Ne moremo se otresti občutka, da slovenski državni organ deluje v škodo Slovenije, v kateri so zato vedno slabši pogoji za ustvarjalnost," ocenjujejo v Sazasu, v katerem so prepričani, da jih je AVK oglobil "na podlagi prijave podjetij, ki jim propada posel in ki zastopajo interese tujih glasbenih založb".
Pravna svetovalka s področja avtorskih pravic, odvetnica Urša Chitrakar, pojasnjuje, da je eno temeljnih pravil avtorskega prava, da je za vsako vrsto uporabe avtorskega dela treba pridobiti dovoljenje avtorja ali imetnika avtorske pravice in zanjo plačati ustrezen honorar ali nadomestilo, če avtor ali imetnik pravice to zahteva. Zato pravilo, da tisti avtorji, ki so največkrat predvajani in katerih dela so torej večkrat uporabljena, zato dobijo višji honorar, po njenih trditvah samo po sebi ni sporno. Bistveni problem, na katerega sta v odločbah opozorila AVK in vrhovno sodišče, naj bi bil v načinu razdeljevanja zbranih nadomestil.
Različno vrednotenje minute predvajanih del
Kot pravi odvetnica, glede na ugotovitve AVK-ja namreč Sazas od uporabnikov zbere nadomestila avtorskih honorarjev glede na dejansko uporabo glasbenih del, medtem ko delitev zbranih avtorskih honorarjev opravi po ponderirani dejanski uporabi glasbenih del, ki ustvarja precenjena in podcenjena avtorska dela, kar kaže na neenako obravnavo istovrstnih glasbenih del. "AVK tako Sazasu med drugim očita, da pri delitvi zbranih nadomestil za uporabo glasbenih del ni upošteval dejanske uporabe glasbenega dela, temveč količnike, ki jih je oblikoval glede na število predvajanj. Posledično je bila minuta predvajanja največkrat predvajanih glasbenih del vrednotena višje kot minuta predvajanja manj predvajanih del."