Mariborski mestni svet je sprejel lokalni program kulture za obdobje do leta 2020. Večina mestnih svetnikov je pohvalila njegovo vsebino, predvsem doseženo soglasje med vladnim in nevladnim sektorjem kulture, hkrati pa je opozorila, da je njegovo uresničevanje omejeno z zmogljivostmi občinskega proračuna.

Z omenjenim strateškim dokumentom so po navedbah koordinatorja delovne skupine za pripravo lokalnega programa za kulturo Francija Pivca poskušali umiriti stanje v mariborski kulturi, ki je bilo štiri leta brez lokalnega programa kulture, hkrati pa so po Evropski prestolnici kulture (EPK) v letu 2012 "vzbrstele vse mogoče ideje in pričakovanja". "Vse to je bilo treba zdaj na neki način spraviti v neko obliko, ki je daleč od tega, da bi bila dokončna," je dejal.

Večje naložbe, brv čez Dravo ...
Dokument vključuje predloge 46 ukrepov, med katerimi so ustanovitev mestnega sveta za kulturo in podporne pisarne za kandidiranje kulturnih organizacij na mednarodnih razpisih. Med večjimi naložbami so navedene že znane potrebe umetnostne galerije, knjižnice in gradu, omenjeni pa so tudi vzpostavitev osrednjih prostorov za intermedijske in uprizoritvene umetnosti ter arhitekturo, odprtje neprofitne knjigarne in zagotovitev razmer za delovanje kina Udarnik.

Nekateri mestni svetniki so imeli pomisleke glede izvedljivosti programa, a je podžupanja Jelka Černivec poudarila, da gre za strateški dokument, na podlagi katerega bodo za vsako leto izdelali akcijski načrt, ki bo usklajen s proračunom. Vsi so se strinjali, da je lokalni program kulture treba vključiti v druge razvojne dokumente.

V programu je med drugim izpostavljena nujnost zagotovitve stabilnega financiranja javnih zavodov ter postopno 5-odstotno povečevanje sredstev za nevladni sektor. "Pri devetih milijonih evrov za kulturo je za neodvisne kulturne producente namenjenih 400.000 evrov, zato teh 5 odstotkov ni tako velik znesek," je pojasnil Pivec.

Mestni svetnik Županove liste Milan Mikl je izrazil obžalovanje zaradi ukinitve zavoda Maribor 2012 po zaključku EPK, ker bi ta lahko po njegovih besedah odigral pomembno vlogo pri črpanju evropskih sredstev za mariborsko kulturo. "Imamo velik nabor idej, od katerih so bile nekatere v preteklosti že tik pred uresničitvijo, a smo se jim odpovedali," je dejal in kot primer navedel načrtovano brv čez Dravo.

Nekatere nevladne organizacije nezadovoljne
Medtem ko so tako pripravljavci programa kot večina mestnih svetnikov hvalili doseženo soglasje med vladnim in nevladnim sektorjem v kulturi, je mestna svetnica Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Lidija Divjak Mirnik menila, da program še vedno temelji predvsem na javnih zavodih in da nekatere nevladne organizacije ostajajo nezadovoljne, saj so v dokumentu navedeni le določeni izvajalci. "Treba bi bilo dati enake možnosti vsem, saj govorimo o strateškem dokumentu," je menila. Na koncu je mestni svet s 34 glasovi za in nobenim proti dokument sprejel.

Mestni svet je na seji tudi sprejel akcijski načrt za izboljšanje enakih možnosti za invalide ter kljub številnim pripombam odobril selitev zbirnega centra komunalnih odpadkov s sedanje lokacije na Lahovi ulici, ki je v lasti podjetja Gorenje Surovina, na občinsko zemljišče na Tržaški cesti.

Predstavniki SMC so podali pobudo za gradnjo izobraževalnega centra zaščite in reševanja v Pekrah, Stojan Auer (LPR) je spomnil na neuresničeno obljubo za vzpostavitev mestne hranilnice, Zdravko Luketič (NSi) pa zahteval ureditev razsvetljave v Mestnem parku.

Zanimalo jih je tudi, kako daleč je priprava občinskega proračuna za letošnje leto. Po besedah župana Andreja Fištravca bo osnutek v petek predan v usklajevanje znotraj koalicije. Ko bo tam doseženo soglasje, naj bi ga poslali še drugim svetniškim skupinam.

Enega izmed svetnikov je zanimalo tudi, kako daleč je vzpostavljanje napovedane kitajske tovarne baterij v Mariboru. Župan je odgovoril, da pričakuje nove informacije prihodnji teden, ko se bodo končala praznovanja kitajskega novega leta.