Slovenski predstavniki kulturnega in ustvarjalnega sektorja so bili letos, v prvem letu novega programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa, najuspešnejši pri črpanju evropskih sredstev, odkar se potegujejo za "evropske evre" pri tem programu oziroma njegovih predhodnikih.

Program Ustvarjalna Evropa, ki se izvaja v obdobju 2014-2020, je nasledil programe Media (1991-2013), Media Mundus (2011-2013) in Kultura (2000-2013). Novi program izhaja iz dosežkov prej ločenih mehanizmov pomoči za kulturne in avdiovizualne sektorje in v navedenem sedemletnem obdobju deluje kot enoten okvirni program z namenom izboljšanja učinkovitosti in povečanja sinergij med različnimi sektorji, ki se soočajo s številnimi izzivi sodobne družbe, kot so digitalizacija, razdrobljen trg, globalizacija in potreba po uvajanju novih poslovnih modelov.

Ohranil je posebna podprograma - Media za filmski in avdiovizualni sektor ter Kultura za preostala kulturno-umetniška področja. Oba ostajata še naprej osredotočena na posebne potrebe AV-industrije ter drugih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, znotraj obeh pa se izvajajo ločeni razpisi za sofinanciranje različnih vrst projektov in pobud: prvi, kot omenjeno, za filmsko in AV-področje, drugi za interdisciplinarne projekte; intermedijsko umetnost in nove tehnologije; področje knjige in založništva; kulturno dediščino; oblikovanje, arhitekturo in uporabne umetnosti; uprizoritvene umetnosti; vizualne umetnosti.

Interdisciplinarno povezovanje
Razpisi podprograma Kultura spodbujajo interdisciplinarno povezovanje različnih umetniških področij, medtem ko so podpore znotraj podprograma Media ozko prilagojene zahtevam posameznih verig filmskega in AV-sektorja, kot so razvoj projektov, distribucija, promocija in prikazovanje, mreženje in usposabljanje ter razvoj občinstev, sta za STA pojasnili Mateja Lazar in Sabina Briški s Centra Ustvarjalna Evropa v Sloveniji (Creative Europe Desk - CED Slovenija).

CED Slovenija je nacionalna informacijska pisarna, ki skrbi za promocijo omenjenega programa ter nudi podporo in svetovanje predstavnikom kulturnih in ustvarjalnih organizacij, ki bodo v obdobju 2014-2020 razvijale evropske projekte. Je ena izmed 35 točk po Evropi, v katerih posredujejo informacije o programu, promovirajo podprte projekte, svetujejo pri prijavah na razpise, pomagajo pri iskanju partnerjev ali koproducentov, spodbujajo čezmejno sodelovanje in mreženje v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih. Organizirajo tudi dogodke, na katerih omogočajo uporabnikom individualna svetovanja s strokovnjaki z različnih področij.

Slovenija v kulturnem programu EU-ja sodeluje od leta 2002 (program Kultura 2000) in 2003 (program Media Plus), kar pomeni, da so slovenske organizacije lahko prvič polnopravno sodelovale tudi kot prijavitelji in ne le kot partnerji na razpisih za leto 2003. V obdobju 2003-2013 so slovenski vodje projektov v okviru prejšnjih programov skupaj pridobili 19,3 milijona evrov evropskega denarja - pri tem ni upoštevana podpora, ki so jo slovenski partnerji pridobili posredno prek vodij projektov iz tujine, ker ti podatki niso na voljo. Letno povprečje za Slovenijo v navedenem obdobju je 1,7 milijona evrov podpore EU-ja.

Vendar pa pregled uspešnosti po letih, ki so ga posredovali CED-a Slovenija, kaže na nekatera izrazita odstopanja v letih 2008, 2010, 2012 in 2013, saj so slovenske organizacije glede na preostale razpise uspele kot vodje projekta pridobiti podporo programa Kultura za večletne projekte. Leta 2008 je mariborska Kibla dobila 904.755 evrov, leta 2010 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije 2.140.000 evrov, leta 2012 ponovno Kibla 754.273 evrov ter leta 2013 ljubljanski Bunker 1.614.744 evrov.

Linearna rast
V sedmih letih bo za Ustvarjalno Evropo na voljo 1,46 milijarde evrov, pri čemer sredstva niso vnaprej "rezervirana" za posamezno državo. Letos je bilo na evropski ravni podprtih 1.095 projektov. Slovenski prijavitelji so bili uspešni z 61 projekti v okviru obeh podprogramov, kar predstavlja 5,6-odstotni delež vseh podprtih projektov.

V izbranih projektih sodeluje 43 različnih organizacij iz Slovenije - nekatere so bile namreč uspešne na različnih razpisih oz. sodelujejo v več kot enem projektu, pridobile pa so dva milijona evrov podpore EU-ja: 1,7 milijona evrov iz podprograma Kultura in 331.000 evrov iz podprograma Media, kažejo podatki CED-a Slovenija.

Skupaj je od leta 2002 do vključno letošnjega leta v evropskih programih, namenjenih podpori kulture, sodelovalo 164 različnih slovenskih organizacij, ki so bile kot vodja ali partner vključene v 667 podprtih projektov. Kot pravijo v CED-u Slovenija, gre pri tem za linearno rast.

"Pri obeh programih je na letni ravni opazen trend rasti, vendar je ta pri Medii bolj enakomeren oz. konstanten, pri programu Kultura pa so večja nihanja oz. izgleda, kot da se v rastočem trendu izmenjujejo boljša in slabša leta," so še pojasnili. Razloge za to gre iskati v večletnih projektih, zaradi katerih se organizacije, ki so redno uspešne na razpisih, za sodelovanje ne odločajo vsako leto.