V Mariborski knjižnici si zdaj prizadevajo, da bi ponovno postavili vsaj en takšen napis.

Šest svetlobnih napisov je bilo po navedbah arhitekta Marka Japlja izdelanih namensko za projekt Severni sij v okviru EPK-ja. "Ob koncu leta 2012 smo želeli, da bi vsaj katerega izmed napisov ohranili. Ker bi to zahtevalo ponovna dovoljenja ter tekoče stroške električne energije in rednega vzdrževanja, smo poskušali najti podjetja, ki bi prevzela npr. en napis kot pokrovitelji. Žal ni bilo interesa ne pri podjetjih in ne pri občini."

Čas je bil za vzdrževanje
V skladu s pogodbo so tako konec leta 2012 odstranili vse svetlobne napise in travne površine uredili v prvotno stanje. "Kovinski deli ogrodij so bili razstavljeni in dani v reciklažo, svetlobne cevi prav tako. Svetlobne cevi so gorele več kot 4.200 ur, zato so nekatere že začele izgubljati svetilnost in bi jih bilo treba postopoma nadomeščati z novimi. Prav tako bi bilo treba redno vzdrževati kovinske dele," je še povedal Japelj.

Rešili bi radi vsaj enega
Mariborski knjižnici se zdi škoda, da bi ti napisi šli v pozabo, zato so ob Jančarjevem prejemu mednarodne nagrade kritikov in založnikov novembra lani v Parizu sprožili akcijo za ponovno postavitev napisa To noč sem jo videl v mariborskem Mestnem parku.

"Ne gre za to, da bi povzdigovali še živečega avtorja ali mu postavljali spomenik, ampak preprosto gre za knjigo in to, da je imel napis v času EPK-ja velik učinek na meščane. Prav tako se nam zdi to smiselno kot eden izmed začetkov, kako v mestu formirati ne le Jančarjevo, ampak tudi literarne poti drugih avtorjev," je povedal Klemen Brvar iz omenjene knjižnice.

Težava pa je, da bi bilo treba napis na novo izdelati. V Ateljeju Japelj so pripravljeni odstopiti vso potrebno projektno dokumentacijo. "Naš edini pogoj je, da se napisi izdelajo na enak način, kot so bili zasnovani in izdelani, oziroma tako kakovostno, da bodo primerni za postavitev za daljše časovno obdobje," opozarja Marko Japelj.

Kdo bo dodal šest tisočakov?
Projekt bi stal okoli 6.000 evrov, ki jih Mariborska knjižnica nima. Zato se je po pomoč obrnila na podjetja v regiji, a za zdaj neuspešno. Dobra novica je po besedah Brvarja ta, da se je v mestu izoblikovala iniciativa, ki želi ponovno vzpostaviti "zadeve, katerih nastavki so bili postavljeni v času EPK-ja in se jih je potem zanemarilo ali opustilo". "Nekatere zadeve so bile zelo dobro zastavljene," je prepričan.

Krivdo, da so te stvari po koncu EPK-ja šle v pozabo, pripisuje predvsem občini, pa tudi institucijam v mestu. "Nobena izmed institucij očitno ni pokazala interesa, da bi te zadeve shranila. To je velika škoda," je dejal Brvar.

Kje so založene odslužene inštalacije?
Kje so torej danes na primer ogromni pisani baloni z logotipom EPK-ja, posnetki iz Mestne izpovednice, ulični strip, urbane klopi, namizna poezija in stare razglednice, ni znano. Na občini pojasnjujejo, da postavljeni artefakti in instalacije niso prešli v last zavoda Maribor 2012 ali mesta, saj pretežno niso bili izdelani za trajne postavitve. Torej so ostali v rokah producentov.

Trajnega učinka EPK-ja ni videti
Odprto ostaja tudi vprašanje, ali je Mariboru programsko kaj ostalo od EPK-ja, saj niti likvidacijski upravitelj zavoda Maribor 2012 Sašo Drobnak ne zna pojasniti, kje in kakšni so trajnostni učinki EPK-ja v mestu. "Čudim se, da tega ne ve niti Mestna občina Maribor kot njegova nosilka niti uradni nasledniki projekta, ki jih je imenoval njen mestni svet." Tudi sam naj bi občino zaprosil za podatke o delujočih programih, ki jih v mestu prepoznavajo kot nasledstvo projekta EPK-ja 2012, a mu niso odgovorili.

Z začetkom likvidacijskega postopka nad zavodom Maribor 2012 je občina sicer določila formalne naslednike EPK-ja 2012, ki naj bi skrbeli za trajnostne projekte in nadaljnji razvoj blagovne znamke. Tako naj bi Narodni dom Maribor poskrbel za vsebino, Zavod za turizem Maribor - Pohorje za trženje, Pokrajinski arhiv Maribor za zgodovino, občina pa za protokol in mednarodno sodelovanje. Svoje naslednike so imenovala tudi partnerska mesta. "Zavodu Maribor 2012 je občina ob tem odvzela vsakršno vsebinsko vlogo in mu namenila čimprejšnji izbris," je pojasnil Drobnak.

V Narodnem domu Maribor dodajajo, da bodo "tehnične, administrativne in druge kapacitete za nadaljevanje trajnostno naravnanih programov EPK-ja" organizirali predvsem v Vetrinjskem dvoru, ki so ga s tem namenom dobili v upravljanje.