Ob mednarodnem muzejskem dnevu, ki ga po vsem svetu od leta 1977 naprej praznujejo vsako leto 18. maja, smo se pogovarjali s Tanjo Roženbergar Šega, predsednico slovenskega odbora ICOM in direktorico Muzeja novejše zgodovine Celje.

Vendar menim, da ni težava v denarju, temveč v glavah in odnosu. Prav zaradi tega se obisk ob dnevih, ko je vstop prost, znatno poveča. Brezplačne dneve izkoristijo tudi šole, zato je množičen obisk šolskih skupin. Končna številka vseh obiskovalcev je odvisna od posameznega muzeja in posebnih, dodatnih prireditev ob tem. Srednje velik muzej lahko obišče tudi do 1.000 obiskovalcev. Končno letno razmerje med številom obiskovalcev in prodanimi vstopnicami pa je lahko celo manjše kot 50 : 50 v prid obiskovalcem brez plačanih vstopnic.

V Sloveniji si lahko zbirke brezplačno ogledamo štirikrat na leto (oba Prešernova dneva, svetovni dan muzejev in Poletna muzejska noč), na katerega od teh dni je največ odziva med obiskovalci?
Vsi dnevi so izjemno dobro odzivni. Najbolj uveljavljen je seveda dan kulture, ki se pogosto razširi tudi na dneve ob njem. Ta dan izkoristijo predvsem šole in tako šolarjem omogočijo brezplačen ogled muzejskih zbirk in razstav. Vedno pa je veliko tudi individualnih ali družinskih ogledov. Mednarodni dan muzejev odmeva predvsem v strokovnih krogih, čedalje bolj priljubljena pa je Poletna muzejska noč. Ta nagovarja različne ciljne skupine, zelo smo veseli mladih obiskovalcev.

Letos je tema mednarodnega muzejskega dne odnos med muzeji in spominom. Česa se ta dotika, na kaj po vašem mnenju opozarja?
Muzeji in spomin je letošnja nosilna tema, o kateri v letošnjem letu razmišljamo muzealci. Mednarodni muzejski svet – ICOM (International council of museums), ki združuje muzejske institucije z vsega sveta, namreč vsako leto izbero vsebino, ki sproža kritične razmisleke o preteklem in prihodnjem delu na tem področju v strokovni in splošni javnosti. Ob 18. maju, ki ga že od leta 1977 praznujejo kot mednarodni dan muzejev po celem svetu, muzeji zaokrožijo dogodke z izbrano naslovno temo. Univerzalna dediščina, muzeji in turizem, muzeji in socialna harmonija, je le nekaj zadnjih naslovov s pomočjo katerih smo v zadnjem obdobju postavljali naše delo na zemljevid svetovne družbe.

Tema Muzeji in spomin posega v samo bistvo muzejskega dela. Muzeji so tiste institucije, ki shranjujejo spomin in ga v različnih oblikah in prispodobah posredujejo in govorijo zgodbe. Splošni in specializirani muzeji, nacionalni, regionalni, lokalni in mestni muzeji, muzeji različnih strok, področij, časovnih obdobij in še mnogi drugi, dokazujejo pestrost muzejskega gradiva, ob upoštevanju in razumevanju neotipljive dediščine materialnih predmetov in nematerialne dediščine duhovne in socialne kulture, je raznorodnost gradiva še toliko večja. Vendar pa so te zbirke le osnova, ob katerih raste spomin, saj vemo, da "muzej ne zbira predmetov, temveč njihove interakcije". Ko predmet povežeš s spominom, ga začneš šele zares spoznavati, razumeti in spoštovati.

Prav tu je torej mesto za naš kritičen razmislek o muzejih med individualnim, kolektivnim in zgodovinskim spominom.

Kako ste v Slovenskem odboru ICOM na splošno zadovoljni z obiskom slovenskih muzejev tekom leta?
Nekateri muzeji so izjemno dobro obiskani, drugi manj. Končne letne številke so že desetletje, odkar se muzeji intenzivno ukvarjajo s celostno muzejsko ponudbo, nekako stabilne, kar imamo za uspeh, tudi glede na splošno družbenoekonomsko krizo in agresivno ponudbo za preživljenje prostega časa.

Včasih se zdi, da si vzamemo več časa za obisk muzejev po tujini kot za ogled domačih zbirk. Zakaj menite, da je tako?
Se strinjam in menim, da se to ne dogaja zaradi muzejev in njihove zanimivosti ali nezanimivosti. Ko si v tujini, si pač v drugi družbeni vlogi – vlogi popotnika, turista in k njej spada seveda tudi ogled muzeja.

Tisti, ki obisku muzejev niso najbolj naklonjeni in vanje le redko ali nikoli ne zaidejo, pogosto menijo, da so muzeji in galerije dolgočasni. Kaj bi jim odgovorili, kakšno je po vašem mnenju bistvo prizadevanj muzejev in zaposlenih v njih?
To so klasične stereotipne predstave, ki jih muzejski skušamo presegati že več desetletij. Moderen muzej je aktiven instrument v družbi, ki se sprotno in anagžirano odziva na dogajanja, in ne zaprašena ustanova, kjer se ne sme ničesar dotikati. Zavedamo se, da so stereotipi trdoživi in bo morda potreben čas cele generacije, da se odnos do muzejev resnično spremeni. Dejstvo je, da je tudi muzej sam živ organizem, ki se sprotno prilagaja družbi, katere del je.

Čez dober mesec dni bodo galerije in muzeji na Poletno muzejsko noč ponovno brezplačno odprli zbirke. Kako smiselna sta se izkazala "brezplačna dneva" v tako kratkem obdobju?
Mednarodni dan muzejev in Poletna muzejska noč sta dneva z različnim sporočilom in različno naravnano ponudbo ter publiko, tako, da je nekakšno sosledje za njuno učinkovitost brezpredmetno. Poletna noč je kot napoved poletja, počitnic in prostega časa, vrstijo se različne prireditve, ki se jih udeleži zares široka publika, mednarodni dan muzejev pa ima nekako bolj resen obraz z obiski organiziranih skupin.