Za Černigoja velja, da sta ga v marsičem oblikovali dve osebnostni noti; najprej je bila to njegova velika predanost umetnosti, predvsem slikarstvu, potem pa njegova nepremagljiva želja po znanju, kar ga je na koncu pripeljalo in povezalo z evropsko avantgardo, še posebej z ruskim konstruktivizmom in intelektualno usmeritvijo šole Bauhaus, ki jo je kot edini slovenski umetnik v Weimerju tudi obiskoval. Leta 1898 v Trstu rojeni Avgust Černigoj je študiral na tržaški umetno-obrtni šoli, na akademiji v Münchnu in diplomiral na akademiji v Bologni, nato pa ga je pot zanesla do omenjene nemške šole.

Pod budnim očesom "velikih"
V "svetišču umetnosti" Walterja Gropiusa se je Černigoj srečal s konstruktivizmom in iskal svojo pot pod mentorstvom slovitih Vasilija Kandinskega, Paula Kleeja, Laszla Moholyja - Nagyja in drugih, ki jih je v Weimar zvabil revolucionarni načrt Walterja Gropiusa. Ta je namreč želel ustvariti "valilnico" univerzalnih umetnikov, ki so se izobraževali ne le v umetniških veščinah, ampak so delali tudi v obrtniških delavnicah, kjer so med drugim uresničevali svoje arhitekturne načrte.

Vrnitev v Trst
Leta 1927 se je Černigoj vrnil v rodni Trst, kjer si je vsakdanji kruh služil tudi s poslikavami ladij, ukvarjal se je s scenografijo, končno pa je odprl tudi svojo umetniško šolo. V dolgi umetniški karieri je Avgust Černigoj slovenski umetnosti podaril raznovrsten opus. Lotil se je tako slikanja tihožitij, krajin, portretov kot tudi ustvarjanja grafik in fotografij z različnimi tematikami. Med drugo svetovno vojno je poslikal tudi več primorskih cerkva. Med drugo svetovno vojno je poslikal cerkve v Drežnici, Grahovem, Knežaku, Košani in na Baču.

Zadnja leta življenja v Lipici
V obdobju po drugi svetovni vojni se je njegovo slikarstvo raztezalo od krajinarstva, prek kubistične interpretacije vidnega do nove abstrakcije in informela. Po kolažih, ki so njegov opus preplavili konec 60. let, se je v zadnjih letih navduševal zlasti nad risbo, grafiko in akvarelom. Zadnjih pet let življenja (umrl je leta 1985) je preživel v Lipici, kjer je še vedno ustvarjal, in ji v zahvalo zapustil svoj bogat umetniški opus, ki obsega 400 del. Te si je mogoče ogledati v Galeriji Avgusta Černigoja v Lipici, ki pravzaprav stoji ob najstarejšem hlevu te kobilarne.

Stalna razstava prikazuje prerez Černigojeve umetnosti in predstavlja področja, s katerimi se je ukvarjal v svojem več kot 60 let trajajočem ustvarjalnem obdobju. Pretežni del opusa zajemajo grafike, od lesoreza in linoreza pa do bakroreza, suhe igle in akvatinte. Vsebinsko se je loteval tako figuralnih motivov in predmetnega sveta kot čiste abstrakcije. Različne elemente in simbole je vrezoval v večinoma majhne formate ter ostajal zvest konstruktivizmu in njegovim načelom.