Projekt Evropske prestolnice kulture 2012 v Mariboru je dobil še Akademijo evropske prestolnice kulture. Kot je po ustanovni seji povedal programski direktor zavoda Maribor 2012 Mitja Čander, je tako projekt ob obstoječih strukturah dobil intelektualni gremij, ki bo s svojimi idejami nadgradil in dodatno konceptualiziral njihove zamisli.

Čander: "Gre za prestižno institucijo"
"Gre za prestižno institucijo, ki smo jo zasnovali predvsem z namenom pritegniti k projektu cvet slovenske kulture, znanosti in umetnosti. Člani akademije so sama ugledna imena slovenskega prostora, zato sem vesel, da so nas odločno podprli pri programskih prizadevanjih že s samo privolitvijo v članstvo," je dejal Čander.

Programski direktor pričakuje, da bodo od članov akademije dobili tudi odzive na delovanje oblikovalcev programa EPK, morebitne ideje in tudi pomisleke. Hkrati pa si v zavodu Maribor 2012 po Čandrovih besedah želijo, da bi se akademiki dejavno vključevali tudi v različne programe EPK-ja, vsak v skladu s svojim zanimanjem in področjem.

Akademijo EPK bodo tako sestavljali Mladen Dolar, Tomaž Šalamun, Matjaž Kmecl, Drago Jančar, Andrej Brvar, Milena Zupančič, Dubravka Tomšič Srebotnjak, Igor Grdina in Oskar Kogoj. Imena je Čander izbral skupaj s predsednikom programskega sveta EPK-ja Tomažem Pandurjem, pozorna pa sta bila predvsem na to, da zastopajo različne umetniške žanre in poglede na svet. Kot je dejal, bi lahko akademija vsebovala tudi devet povsem drugih imen, a je vseeno zelo vesel, da so vsi povabljeni sprejeli izziv.

Sicer pa se bo akademija dobivala enkrat do dvakrat na dva meseca, sodelovali bodo tudi korespondenčno. Čander jim bo tudi sicer na voljo vselej, ko bodo imeli kakšno pripombo ali predlog. Akademiki se bodo vključevali tudi v različne projekte na medijskem področju, potem ko bo dokončno vzpostavljen spletni interaktivni prostor.

Člani za zmerno število dogodkov
Člani akademije so se na ustanovni seji med drugim pogovarjali o temah, ki bi lahko bile problematične, pa tudi o tem, kaj je trajnostni učinek EPK-ja, saj imajo nekateri med njimi že izkušnje z drugimi tovrstnimi dogodki. "Govora je bilo tudi o evropski dimenziji in kako v tej luči vzpostaviti mednarodno raven celotne prireditve, pa tudi o tem, kaj naj bodo prioritete EPK-ja, koliko bi lahko bilo glavnih dogodkov in koliko vseh preostalih," je dejal Čander.

Skupaj so ugotovili, da se je treba osredotočiti na zmerno število dogodkov. Po Čandrovih besedah ni mogoče, da bi bil vsak dan na programu največji dogodek leta, potrebna je racionalnost. "Zvezdniških" dogodkov bi se, ob številnih manjših, v vsem letu po Čandrovi presoji lahko zvrstilo okoli 20.

Veselje nad dejstvom, da se je programska kreativna platforma EPK-ja razširila še za danes ustanovljeno akademijo, je izrazil tudi prvi mož programskega sveta Tomaž Pandur. Kot je dejal, jim bo ta v veliko pomoč in podporo pri kreativnem sodelovanju in razmišljanju o oblikovanju programske sheme EPK-ja. S tem dogodkom pa se je programska ekipa po njegovih besedah tudi dokončno sestavila.