Leta 1785 je francoski kralj Ludvik XVI. poslal raziskovalca, kapitana Francoisa de Galaup de la Perousa, na pot okoli sveta, da bi ta raziskal in v zemljevid sveta vrisal daljne, še neodkrite dežele, ki jih je morda zgrešil angleški raziskovalec kapitan James Cook. Po treh letih bolj ali manj uspešnega raziskovanja je francoski pomorščak s svojo 200-glavo posadko doživel brodolom, potem ko je odplul iz Botaničnega zaliva (v današnjem Sydneyju, op. a.) na Novem Nizozemskem, danes znanem kot Avstralija, proti Novi Kaledoniji (otok severovzhodno od Avstralije, op. a.).

Njegovi dve fregati sta bili najdeni blizu otočka Vanikoro pri Solomonovih otokih, severovzhodno od Nove Kaledonije, domorodci pa so povedali, da so preživeli pomorščaki zgradili novo ladjo in z njo odpluli domov proti Franciji. Odtlej je za njimi izginila vsaka sled in dolgo se je domnevalo, da so doživeli nov brodolom in izginili na odprtem morju, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Krvoločen konec
A zgodba o brodolomu indijskega mornarja Shaika Jumaula namiguje na veliko bolj krvoločen konec kapitana Le Perousa in njegove posadke kakšnih 2.500 kilometrov od mesta brodoloma na Salomonovih otokih v smeri Avstralije. Zgodbo Jumaulovega brodoloma je leta 1818 objavil časopis The Madras Courier, a je ostala spregledana, dokler je ni pred kratkim na plano potegnil antropolog Avstralske državne univerze Garrick Hitchcock.

Hitchcock, ki je svojo natančno raziskavo objavil v reviji Pacific History (Zgodovina Pacifika), je pojasnil, da je indijski mornar po brodolomu pristal na otoku Murray v Torresovi ožini ob severni obali Avstralije. Ko so ga trgovske ladje leta 1818 rešile, pa je mornarjem povedal, da je videl na otoku polno mečev in mušket, ki niso bili angleške izdelave. Našel pa je tudi kompas in zlato uro.

Posvojenega dečka vzgojili za svojega
"Ko je vprašal otočane, kje so dobili te stvari, so mu povedali, da je pred približno 30 leti na Velikem koralnem grebenu vzhodno od otoka nasedla in potonila ladja," je pojasnil Hitchcock in nadaljeval, da je bilo po pričevanjih nasedlo ladjo moč videti z otoka, mornarje z ladje, ki so priveslali v čolnih na otok Murray, pa so domačini sprejeli vse prej kot prijazno.

"Čolni z ladijsko posadko so priveslali na otok in sledil je krvoločen spopad z domačini, ki so pobili vse razen majhnega dečka, ki so ga posvojili in vzgojili kot svojega, kasneje pa se je deček tudi poročil z domačinko," je nadaljeval pripoved. Hitchcock je prepričan, da bi izpoved indijskega mornarja lahko bila resnična, ker se po času ujema s poskusom preživelih brodolomcev, da bi se vrnili v Francijo. "Zgodovinarji in pomorski arheologi nimajo nobenega podatka, da bi na tem mestu v tem času plula še kakšna druga evropska ladja," je sklenil.

Hitchcock, ki se bo tudi sam lotil raziskovanja otoka, zdaj upa, da bodo pomorski arheologi na severni strani Velikega koralnega grebena okoli otoka Murray našli ostanke francoske ladje, s katero so se brodolomci poskušali vrniti v Francijo.