Umetnikova vnukinja Tanja Spacal se je odločila, da bo 35 let po tem, ko je Spacal prvič povabil številne obiskovalce v svojo hišo, to spet odprla za najširšo javnost.
"Želeli bi jo obuditi tako, kot jo je zgradil moj nono. Ob vstopu se pride v Spacalovo grafiko, ki še živi v celotnem Spacalovem duhu in je tudi zmožna imeti tu druge umetnike, ki razstavljajo tukaj," pravi Tanja Spacal. S svojih obiskov pri dedku, ki je v Škrbini preživljal mesece od maja do septembra, se ga spominja kot izredno delavnega človeka. "On je vedno delal, če si prišel zjutraj ali popoldne, spominjam se ga, da je bil vedno v študiju, v ateljeju je vedno nekaj risal ali pa tiskal. Tako se ga spominjam, da je bil vedno v delu. Sicer pa, ko smo prišli vnuki na obisk, nas je bil vedno vesel in se je rad pohecal. Zanimivo, da je recimo zelo ločil svoje delo od družine; zame je bil nono, kot slikarja pa ga spoznavam prek drugih oseb, ki mi pravijo, kakšna osebnost je bil," dodaja.
Najraje je ustvarjal na Krasu
Spacal je bil sicer rojen v Trstu, a njegovi dedje in pradedje so bili s Krasa. "In to nekako čutim, imam v krvi in sem zelo navezan na Kras. Važno in značilno za umetnika je tudi to, da se vedno v njegovih delih zrcalijo korenine," je povedal Spacal, ki mu je atelje v Škrbini omogočal dovolj prostora za delo. Tam je zato tudi najraje delal.
"Najbrž je Škrbina sukus vseh elementov, ki jih je v svoji umetnosti Spacal uporabljal, to je postal njegov duhovni prostor," je povedal Zoran Kržišnik.
"To zanj ni bilo samo posestvo, kraški ambient, kamor se je rad vračal, ampak je njemu pomenilo več, pravzaprav neke vrste skulpturo, nekaj, kar ga bo ohranilo, torej nekakšen lastni spomenik," dodaja Tatjana Pregl Kobe.
Več v prispevku Iztoka Premrova.