podeljuje Niki Leban. Skupaj s priznanji, ki jih prejmejo Marvy Lah, Tatjana Adamič in Slavko Šorli, jo bodo podelili opoldne v Narodni galeriji, dve uri pred tem pa bodo v prostorih Spomeniškovarstvenega centra delo nagrajencev osvetlili na priložnostni razstavi.

Konservatorka Marvy Lah je nagrajena za uspešno konservatorsko vodenje obsežne vrtno-arhitekturne prenove Kobilarne Lipica, konservatorka Tatjana Adamič pa priznanje prejema za uspešno konservatorsko vodenje prenove nekdanjega hotela Švicarija v parku Tivoli v Ljubljani. Slavko Šorli je nagrajen za obnovo gospodarskih objektov na njegovi domačiji in za obnovo slamnatih ter lesenih streh na objektih kulturne dediščine v Posočju.

Nika Leben, ki je že pred zaključkom študija umetnostne zgodovine in etnologije delala na Zavodu za varstvo kulturne dediščine v Kranju, se je na območju Gorenjske razvila v vodilno konservatorko - umetnostno zgodovinarko, ki je sodobna teoretična izhodišča konservatorstva vedno povezovala z delom na terenu. Njeno uspešno delo so kolegi nagradili s Steletovim priznanjem za leto 1997, ko je uspešno vodila obnovo kapele sv. Petra v Stražišču in leta 2009 za celostno prenovo Radovljiške graščine. "Konservatorka je z znanjem in trmo dosegla, da so rekonstruirali veličastno glavno baročno dvorano. Skupaj s prenovljenim dvorcem in nedavno še z župnijsko cerkvijo so ustvarili nov kulturno turistični magnet Slovenije. Njen pečat je viden v oživljenih gradovih Begunj, Kranja, Drnče, Tuštanja in v blejski grajski kroni," beremo v obrazložitvi.

Od srednjeveških stekel do stavb 20. stoletja
Med drugim je pomagala pri prenovi Prešernovega muzeja v Kranju, pri ohranjanju njegove rojstne hiše v Vrbi in pri spominskih hišah drugih literarnih velikanov v občini Žirovnica. Bila je med prvimi, ki so entuziastično skrbeli tudi za ohranjanje izjemnih arhitektur 20. stoletja, kakršna je Ravnikarjeva v občini Kranj. "Likovna izjemnost in katoliški značaj cerkva v naši krajini, v naseljih in notranjostih stavb je žlahtnejši ob vedenju, da je Lebnova pomagala pri prenovi več kot osemdesetih sakralnih biserov. Enako pozorno je skrbela za rekonstrukcijo srednjeveških barvastih stekel, za stenske poslikave, oltarje ali strehe cerkva in statične sanacije. Vsaka stopnica blejskega otoka in zvonjenje zvona želja kažejo, ob zgledno prenovljenih stavbah, tudi njena prizadevanja, da se ohranja dediščino z namembnostmi."

"Steletovo nagrado prejme ugledna kolegica, ki je s svojim delom soustvarila in poustvarila pomembne kulturne spomenike, simbole Gorenjske in vse Slovenije. Njeno delo in energija so že del snovne in nesnovne dediščine, so vzor za generacije mlajših varuhov kulturne dediščine," še piše v obrazložitvi.

Razstavo o delu nagrajencev bodo odprli ob 10. uri v galerijskih prostorih Spomeniškovarstvenega centra na Trgu francoske revolucije.

V Evropskem letu kulturne dediščine
Kot so zapisali pri Slovenskem konservatorskem društvu, imajo letošnja nagrada in priznanje še dodatno težo, saj jih podeljujejo v letu, ki ga je Svet Evrope razglasil za Evropsko leto kulturne dediščine. Namen tega je spodbuditi skupno doživljanje evropske kulturne dediščine in zavedanje o njenem pomenu kot skupni dobrini, izboljšati ozaveščenost o skupni zgodovini in vrednotah ter okrepiti občutek pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru.

Društvo poleg nagrade za življenjsko delo vsako leto podeljuje še tri priznanja, in sicer dve kolegom za njihove izstopajoče dosežke pri prenovah ter eno lastnikom in drugim, ki s svojim zgledom pomagajo ohranjati slovensko kulturno dediščino.

Nagrada in priznanja, ki jih društvi podeljuje svojim strokovnjakom za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju konservatorstva in restavratorstva, nosi ime po prvem poklicnem konservatorju v Sloveniji Francetu Steletu (1886-1972), ki je s svojim delom postavil temelje za razvoj stroke pri nas.