Kadilci so postali manjšina, ki je izpostavljena žaljivkam in napadom, sploh pa gre v tem primeru za t. i. pozitivno diskriminacijo, pravi F. Lainšček. Foto: Reuters
Kadilci so postali manjšina, ki je izpostavljena žaljivkam in napadom, sploh pa gre v tem primeru za t. i. pozitivno diskriminacijo, pravi F. Lainšček. Foto: Reuters
Feri Lainšček
Feri Lainšček vidi kajenje kot življenjski slog.
Slavko Pregel pravi, da protikadilska peticija ni stališče DSP-ja.

Kaj si o tem zakonu mislijo Niko Grafenauer, Feri Lainšček, Boris A. Novak, Slavko Pregl in Maja Novak, so za MMC povedali v telefonskem pogovoru. Številni slovenski pisatelji so v začetku decembra podpisali protikadilsko peticijo. Vendar pa pri tej peticiji ni šlo le za ponovno uvedbo kadilstva v javnih prostorih, temveč za boj za osebne pravice, v katere ta zakon posega.

Prav Feri Lainšček nam je odgovoril, da pisateljska peticija ni proti zakonu, ampak da izhaja iz prepričanja, da je kadilsko vprašanje mogoče bolje urediti. Saj gre po Lainščkovem mnenju pri tem zakonu za poseg v pravico osebne izbire, kar pod vprašaj postavlja demokracijo. Poleg tega pa je pod soncem dovolj prostora za vse, torej ni potrebe po diskriminaciji kadilcev, ki vodi v dodatne nestrpnosti in skrajnosti.

Boj za svobodo
Kadilci so postali manjšina, ki je izpostavljena žaljivkam in napadom, sploh pa gre v tem primeru za t. i. pozitivno diskriminacijo, ki pod pretvezo skrbi za zdravje krati osebne svoboščine. Poleg tega Lainšček meni, da je protikadilski zakon popolnoma neživljenjski, saj tudi gostince sili k iskanju skrivnih kadilskih kotičkov, pozimi pa osebje izpostavlja mrazu.

Niko Grafenuer je kot kadilec odvrnil, da se bo zakona sicer držal in da ga ne moti, vendar pa to pomeni, da se ne bo zadrževal v prostorih, kjer ni mogoče kaditi. Zakon je po njegovem mnenju preveč rigorozen in bi potreboval nekaj popustkov. Boris A. Novak pa je na kratko odgovoril, da sicer ni kadilec, da pa se mu zdi, da je zakon preoster.

Pisateljica Maja Novak, ki jo je mogoče zaslediti tudi med podpisniki peticije, je povedala, da zaradi zakona ne trpi, vendar se ji zdi, da se v medčloveške odnose ne da posegati s prepovedmi in da bi bilo bolje energijo, vloženo v protikadilstvo, porabiti za primerno kulturno vzgojo, kar bi imelo večji učinek kot pa prepovedi, ki nikoli niso smiselne. Maja Novak je skratka odločno proti kadilskemu zakonu.

Predsednik Društva slovenskih pisateljev Slavko Pregl pa je dejal, da ga ta zakon kot nekadilca ne zanima. Zatrdil pa je tudi, da se na zakon ni odzvalo Društvo slovenskih pisateljev, ampak nekateri pisatelji, ki so člani društva, kar pomeni, da ne gre za stališče društva.

Ali se so se pisatelji prebudili le ob protikadilskem zakonu?
Ob medijsko odmevni protikadilski peticiji se je pojavilo vprašaje, ali so se slovenski pisatelji prebudili le ob tem vprašanju, ne pa tudi ob drugih družbenih vprašanjih. Vendar je Slavko Pregl takšne trditve zanikal, saj se DSP ukvarja tudi z drugimi rečmi, ki pa za javnost niso tako zanimive, ker je pač bolj zabavno brati o protikadilskem zakonu. Prav tako je tudi Maja Novak dejala, da se pisatelji odzivajo na marsikaj in da so organizirali že številne podobne akcije, a so bile manj odmevne (Vlado Žabot je bil pač manj opazen, ko je govoril o skladu za knjigo).

Društvo slovenskih pisateljev se po mnenju Ferija Lainščka zmeraj odziva na družbeno dogajanje, pri čemer so pisatelji občutljivi na vprašanje svobode (kar je vsekakor povezano tudi s protikadilskim zakonom).

L. Š.