Vrata do številnih dogodkov je prva odprla Narodna galerija, ki je ponudila vpogled v delavnice, kjer poteka restavriranje in konserviranje slik, plastike in papirja. Foto: RTV SLO/M. K.
Vrata do številnih dogodkov je prva odprla Narodna galerija, ki je ponudila vpogled v delavnice, kjer poteka restavriranje in konserviranje slik, plastike in papirja. Foto: RTV SLO/M. K.
Impresionisti
Restavratorji naj bi se posvetili tudi zbirki impresionistov, da bi v času, ko bodo galerijo prenavljali, lahko potovala po Evropi, vendar projekt še ni potrjen. Foto: Narodna galerija

V sklopu projekta so zbrani dogodki, ki jih sicer v ustanovah, v katerih se ukvarjajo z varovanjem dediščine, pripravljajo že dalj časa, ne samo teh pet let, odkar obstaja konservatorsko-restavratorska transverzala. Restavratorji in konservatorji v teh ustanovah svojega dela ne predstavljajo sproti, temveč enkrat letno skupaj pripravijo dneve odprtih vrat ter tako širšo javnost seznanijo s tem, kaj počne stroka, je dodala predstojnica restavratorsko-konservatorskega oddelka na akademiji.
Po besedah koordinatorice projekta Tamare Trček Pečak z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) lahko tako tisti, ki bi se želeli udeležiti katerega izmed njih, na enem mestu dobijo informacije o vseh prireditvah.
Transverzala se je začela s predstavitvijo konservatorsko-restavratorskih delavnic in ogledom restavratorskih ateljejev v Narodni galeriji. Sprehoditi se je bilo mogoče po delavnicah, kjer poteka restavriranje in konserviranje slik, plastike in papirja. Restavrator Andrej Hirci je pojasnil, da želijo s predstavitvijo delavnic popularizirati stroko in širši javnosti pokazati svoje skrite prostore. Le tako lahko obiskovalci spoznajo, da tisto, kar vidijo na razstavi, ni vse, temveč da se na poti do nje skriva velik proces. Kot pravi, je javnost premalo seznanjena s tem, kaj počne konservator-restavrator.
Obeta se prenova galerije
Trenutno se ukvarjajo z zbirko del iz časa realizma, v teku pa je tudi širjenje stalne zbirke, ki bo po obnovi starega dela pridobila kar nekaj prostora. Po besedah Hircija bo največ pridobila plastika, ki je bila do zdaj "podhranjena", obogaten bo tudi slikarski del. V ta namen morajo umetnine pripraviti ter restavrirati in konservirati tako, da jih bodo lahko predstavili v zbirki ter da pri tem ne bodo utrpele škode. Načrtujejo tudi restavracijo del impresionistov, da bi v času, ko bodo galerijo prenavljali, lahko potovala po Evropi, a projekt še ni potrjen.
Poleg Narodne galerije in ALUO-ja so se v transverzalo povezali še Slovenski etnografski muzej, Gorenjski muzej in Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Sodeluje tudi mestna hiša, kjer bodo 15. junija odprli razstavo oddelka za restavratorstvo ALUO-ja.