Skupina francoskih programerjev in podjetnikov obljublja, da so napisali računalniški algoritem, ki bo lahko ustvarjal povsem nove, izvirne slike v slogu različnih klasičnih mojstrov.

Portreti izmišljenega "barona iz Belamyja" in njegovih prav tako fiktivnih aristokratskih sorodnikov so prepoznavni po zamegljenem, zabrisanem videzu, ki ga najbrž noben resen strokovnjak ne bi zamenjal za poteze Rembrandtove roke. Kljub temu pa je projekt očitno dovolj zanimiv, da bo dražbena hiša Christie's oktobra enega od teh portretov ponudila na prodaj; zanj pričakujejo nekje od 7 do 10 tisoč dolarjev.

"Umetniki smo, a z drugačnimi čopiči. Naš čopič je algoritem, ki smo ga razvili na računalnikih," je "manifesto" povzel Hugo Caselles-Dupre, računalniški inženir, ki je moči združil s prijateljema iz otroštva Gauthierjem Vernierjem in Pierrom Fautrelom, ki imata več izkušenj v poslovnem svetu.

Umetniška dela tako naslika Generative Adversarial Network (GAN), algoritem, ki se nauči ustvarjati izvirne podobe na podlagi podatkovne baze že obstoječih slik. V primeru "barona belamyjskega" se je lahko naslonil na približno 15 tisoč klasičnih portretov.

GAN še ni pravi mojster
"Vizualna plat ni edina komponenta končnega portreta," opozarja Fautrel. "Prav tako je pomembno sporočilo, celoten umetniški proces, ki je pripeljal do končne podobe – celo pomembnejše od samega izdelka." Priznava sicer, da so GAN-ove slike, ki jih natiskajo na platno in nato uokvirijo, rahlo nejasne. "Mislim, da je logično, da slike še niso popolne, ker je pač tehnologija še tako nova. Za zelo dobre rezultate potrebujemo ogromno moč pomnilnika, trenutno pa obratujemo še v zelo majhnem stanovanju."

Kupce so že našli
"Grofa belamyjskega" je trojica za približno deset tisoč dolarjev že prodala pariškemu zbiratelju Nicolasu Laugero-Lasserru. "Najosupljivejše pri vsem skupaj je to, da ne vejo ničesar o umetnosti, res ničesar," je svoje nove znance komentiral kupec. "Na začetku sem mislil, da so norci. Ampak konec koncev, ali so nori ali geniji? Bomo videli."

Marsikdo seveda še vedno ne verjame, da lahko robot ustvari "resnično" umetnost. "Če Picassa ne bi navdajalo ogorčenje, Guernica ne bi nastala. Če Modigliani ne bi bil zaljubljen v svoje modele, bi bili njegovi akti pusti in nezanimivi," je prepričan slikar Robert Prestigiacomo. "Za sliko se vedno skriva neko čustvo, vedno – pa naj bo to jeza, hrepenenje, sla. Umetna inteligenca pa – no, že v besedni zvezi je besedica "umetna". To vam vse pove!"