Pedagoške fakultete v Ljubljani Bojan Kovačič.

V Sežani rojeni ustvarjalec je leta 1975 diplomiral na milanski umetnostni akademiji Brera, dve leti pozneje pa končal grafično specialko na ljubljanski akademiji pri Bogdanu Borčiću in Marjanu Pogačniku.

Med tehnikami je najraje posegel po grafiki globokega tiska, ustvarjal pa predvsem v ciklih. Svoje delo je razstavljal na 26 samostojnih razstavah, sodeloval pa je tudi na 60 skupinskih, tako v razstaviščih v slovenskem kot mednarodnem prostoru. Kovačičeva dela so v pomembnih zbirkah doma in na tujem, nekaj grafik je tudi v znani zbirki Albertina na Dunaju. S svojimi grafikami je sodeloval na številnih mednarodnih grafičnih bienalih v Zagrebu, Bradfordu, Beogradu in Ovadi (Italija). Imel je tudi več kot dvajset samostojnih razstav v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Sežani, Novem mestu, Velenju in Kostanjevici na Krki ter večkrat na Dunaju v Avstriji.

Leta 2011 so njegovo grafično in risarsko delo predstavili na razstavi v Narodni galeriji, ki ji je podaril svoja dela. Ta so razstavili pod naslovom Bojan Kovačič: Grafika/risba, s tem pa se poklonil tudi njegovemu prispevku galeriji oziroma tamkajšnjemu pedagoško-andragoškemu oddelku, s katerim je vrsto let sodeloval kot vodja delavnic grafičnega tiska.

Premalo znan likovni opus
V galeriji so tedaj Kovačiča opisali kot ustvarjalca, ki izstopa, poslanstvo razstave pa je bilo predstaviti njegovo delo, ki je "kljub svoji kakovosti premalo poznano". Dodali so, da se je Kovačičev zreli likovni izraz oblikoval v okviru avtopoetik, osebnih idiolektov, ki so v slovenski umetnosti vzdrževali modernizem v postmodernizmu do 90. let 20. stoletja.

"V grafiki je zasledoval način neposrednega izraza, ki ga je izvajal iz izkušnje avtomatske risbe v 80. letih minulega stoletja. Vendar se je izkazalo, da je procesualnost grafike ovira neposrednemu izrazu geste. Kar koli grafik napravi z grafično ploščo, na odtisu je sled vedno nekaj drugega. To je temeljno Kovačičevo spoznanje," so še zapisali. Bivanjska nujnost in navzočnost, ki naj jo izrazi intenzivni, gestualni zapis, se je v njegovi grafiki odtisnila kot občutje organske napetosti in tesnobe. "Še posebej v živi rob tiskani listi zadnjih serij nas nagovarjajo z intenzivno brezkompromisnostjo: nelagodje je le druga plat ugodja. Kovačičeva grafika ponuja oboje hkrati. Na izbiro imamo samo, da ju sprejmemo ali zavrnemo, vmesne poti ni."

Umetnostni zgodovinar Iztok Premrov pa je ob razstavi Kovačičevih del v Galeriji Lek leta 2010 med drugim zapisal, da daje grafika z vsem bogastvom izraznih možnosti umetniku "dovolj 'ustvarjalnega' prostora, da z njo izrazi vse tisto, kar ga vznemirja v življenju ter v umetnosti, in v njej vidi neskončni ustvarjalni poligon za uresničevanje svojega umetniškega poslanstva".

Pomembno je bilo tudi njegovo pedagoško delo - sprva je bil asistent za grafiko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, zatem pa docent za področje grafike na oddelku likovne pedagogike Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.