Hišica iz kock in Očala tete Bajavaje Ele Peroci, Desetnica Frana Milčinskega in Abeceda Nika Grafenauerja so le nekatera dela, v katerih so otroci občudovali njene ilustracije. Ob tem je ilustrirala tudi številne učbenike ter avtorske in poljudnoznanstvene slikanice, sodelovala pa je tudi pri oblikovanju lutkovnih predstav. Za celotni opus je leta 1970, hkrati z Elo Peroci, prejela visoko priznanje.

Poetičen in dekorativen slog
Osterčeva je leta 1954 diplomirala na AUU-ju ter dve leti pozneje na akademiji za likovno umetnost opravila specialko za slikarstvo pri Mariju Preglju in Francu Miheliču. Ker je bilo njeno občinstvo večinoma v rosnih letih, je tudi slog ustvarjanja prilagodila otroški sposobnosti dojemanja, upoštevati pa je znala tudi literarno predlogo. Kot navaja Enciklopedija Slovenije, je bil njen slog izrazito oseben, poetičen in dekorativen, s čimer je ustvarjala stiliziran rastlinski svet, geometrično oblikovane predmete, tipizirane like pravljičnih junakov, topografsko razmeščene figure in s predmeti ustvarjen prostor.

V 80. premik h karikaturi
Tako je ustvarjala predvsem v prvih dveh desetletjih po koncu študija, v 80. letih 20. stoletja pa je mogoče opaziti slogovno spreminjanje in pomik h karikaturi. Iz tega obdobja je znana predvsem njena Bibi, domišljijska junakinja, ki jo je Osterčeva ustvarila v sodelovanju z Miro Voglar.