Ples v tričetrtinskem taktu, ki v spomin prikliče dunajske plesne dvorane ali novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, je pomemben sestavni del vsakodnevne avstrijske kulture. Njegov začetek sega v sredino 18. stoletja, prvič pa naj bi ga plesali na območje današnje Avstrije in Bavarske ter na tromeji med Avstrijo, Nemčijo in Češko. Do oblike dunajskega valčka pa se je ta plesna oblika razvila med letoma 1750 in 1815.

Ker so se med plesom videli gležnji plesalk, par pa se je dotikal, je valček sprva veljal za pohujšljiv ples, vendar je dunajski kongres poskrbel za uradno sprejemljivost in priljubljenost te glasbene in plesne oblike. Izvor besede valček najdemo v glagolu "valjati se" oziroma v nemški različici "vrteti se".

Za očeta dunajskega valčka kot glasbene oblike veljata Johann Strauss starejši in Josef Laner, kasneje pa so Johann Strauss mlajši, Carl Michael Ziehrer in drugi njegovo vlogo le še utrdili. Dunajski valček danes prepevajo zbori, dirigenti, glasbeniki in orkestri ga negujejo, skladatelji pa ga še danes na novo ustvarjajo.

150 let premiere Na lepi modri Donavi
Priznanje valčka kot dela avstrijske kulturne identitete sovpada z začetkom dunajske plesne sezone, v kateri se bodo plesni navdušenci lahko udeležili več kot 450 plesov. Prav letos praznuje premierna izvedba verjetno najbolj prepoznavnega valčka Na lepi modri Donavi Johanna Straussa mlajšega 150 let. Ob obletnici je Orkester Johanna Straussa mlajšega s podporo več kot dvajsetih strokovnih podpornikov zaprosil za uvrstitev dunajskega valčka kot glasbene in plesne oblike na seznam Unescove avstrijske nesnovne kulturne dediščine, kamor je bil uradno uvrščen 9. novembra.