Svetovna kulturna organizacija Unesco s sedežem v Parizu opozarja predvsem na negativne posledice ladijskega turizma, ki jih ta pušča na območjih svetovne dediščine.

Bližnje Benetke najbolj na udaru
Kot je povedala Mechtild Rössler, ki je pri Unescu pristojna za kulturno dediščino, "obstajajo težave z onesnaževanjem zaradi ladij in čezmernega turizma". Ta panoga namreč ne investira zadosti za zaščito svetovne dediščine in "ogroža mesta, kjer služi svoj denar". Kot še posebej kritičen primer velja izpostaviti Benetke. "Tam lahko valovi, ki so posledica plovbe velikih ladij, povzročajo erozijo na stavbah," je še dejala Rösslerjeva za Wirtschafts Woche.

Sedem črnih pik na evropskih tleh
Europa Nostra, vodilna evropska organizacija za svetovno dediščino, in Inštitut Evropske investicijske banke (EIBI) sta pred natanko dvema letoma razglasila sedem najbolj ogroženih območij evropske dediščine in poleg Benetk so se na njem znašli še arheološko najdišče Ererouyk in vas Anipemza v Armeniji, morska utrdba Patarei v Talinu v Estoniji, letališče Helsinki-Malmi na Finskem, premični most Colbert v Dieppu v Franciji, predel Kampos na grškem otoku Iosu, samostan svetega Antona Padovanskega v Extremaduri v Španiji in starodavno turško mesto Hasankeyf z okolico.

Neizbežnost razvoja trajnostnega turizma
Benetke so tudi eno izmed tistih mest, ki jih zapuščajo domačini, saj postajajo zanje dejansko predrage, zlasti zaradi vse višjih najemnin stanovanj, ki jih lastniki namenjajo turistom, ne pa lokalnim prebivalcem. Poleg tega italijanskega magneta za turiste so na udaru čezmernega ladijskega turizma tudi manjša mesta, kot sta na primer že prej omenjeno estonsko Talin ali hrvaško mesto Dubrovnik. "Ta zgodovinska mesta ne morejo naenkrat sprejeti toliko turistov," je še dejala Mechtild Rössler, zato bi morala panoga ladijskega turizma vlagati več v razvoj trajnostnega turizma.

Določitev maksimalnega števila dnevnih turistov
V primeru Dubrovnika je Unesco že leta 2016 opozarjal, da je zaradi visoke obiskanosti ogrožena kulturna dediščina, in oblastem predlagal, da v mestno jedro spustijo do osem tisoč ljudi dnevno. Dubrovniške oblasti pa so se zavzele, da bi to številko prepoloviti in dostop omogočili zgolj štiri tisoč ljudem na dan. "Nočemo maksimuma, saj želimo število ljudi močno znižati," je takrat za The Telegraph pojasnil župan Dubrovnika Mato Franković.

Zmanjšati želijo predvsem število velikih turističnih ladij, ki prihajajo v pristanišče približno dva kilometra stran od starega mestnega jedra. Leta 2014 se je tam zasidralo 463 turističnih ladij, leta 2015 je število naraslo na 475, leta 2016 pa že na 529 turističnih ladij, ki so v mesto pripeljale 799.916 potnikov. Število obiskovalcev se je drastično povečalo tudi zato, ker je staro mestno jedro kulisa televizijske serije Igra prestolov.

Prvi korak: okolju prijaznejše ladje?
"Panoga bi si morala postaviti bistveno višje standarde in investirati v zaščito svetovne dediščine. Prvi korak bi bil, da bi razvili do okolja prijaznejše ladje," je sklenila Rösslerjeva.