V Egipčanski narodni muzej v Kairu, kjer poleg številnih dragocenih predmetov hranijo tudi masko faraona Tutankamona, je konec tedna ob robu nemirov vdrlo več vandalov. Foto: EPA
V Egipčanski narodni muzej v Kairu, kjer poleg številnih dragocenih predmetov hranijo tudi masko faraona Tutankamona, je konec tedna ob robu nemirov vdrlo več vandalov. Foto: EPA
Zahi Havas
Havas si je lahko po plenjenju vsaj nekoliko oddahnil ob tem, da so se številni vandali zadovoljili že s 'plenom', ki so ga ukradli iz muzejske prodajalne s spominki. Foto: EPA
Muzej v Kairu
Po plenjenju je muzej in njegovo okolico pred morebitnimi ponovnimi poskusi zavarovala vojska. Foto: AP

Na neprecenljivo vrednost 120.000 predmetov, ki so v lasti Egipčanskega narodnega muzeja v Kairu, in potrebo po zaščiti te edinstvene kulturne dediščine egipčanske ter navsezadnje svetovne zgodovine je opozorila Irina Bokova, direktorica Sklada ZN-a za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco).
Poleg tega, da gre za neprecenljivo vrednost z znanstvenega in finančnega vidika, predstavljajo številni predmeti, med katerimi je nekatere že prizadel val plenjenja, tudi kulturno identiteto egiptovskega ljudstva. Vodja Unesca je zaradi tega pozvala k sprejetju vseh potrebnih ukrepov za zaščito zgodovinsko pomembnih objektov v Kairu, Luksorju in drugod v Egiptu.
Kot smo že poročali, je konec preteklega tedna v muzej v Kairu, kjer hranijo nekaj najbolj prepoznavnih sledi časa, ko so v Egiptu vladali faraoni, vdrlo več ljudi. Podobno kot stoletje nazaj plenilce egipčanskih ostankov še vedno premamlja misel o zlatu, saj naj bi, kot je prepričan generalni sekretar egiptovskega Vrhovnega sveta za antikvitete Zahi Havas, večina iskala prav to. Neznanci so med plenjenjem poškodovali več predmetov v muzeju, med drugim dve mumiji in več kipov, v bran zgodovinskim dragocenostim muzeja se je postavila 'živa veriga' ljudi, ki so obdali muzej.
Krivi premalo plačani muzejski varnostniki?
Prav Havasu oziroma Vrhovnemu svetu za antikvitete pa krivdo pripisuje nekdanji vodja egiptovskega muzeja Wafaa El-Saddik, češ da bi lahko muzej oplenili tudi premalo plačani muzejski varnostniki.
Kulturni dediščini v bran
Vendar Havasu se 'para srce'. "Čutim, kot bi bilo vse, za kar sem si prizadeval zadnjih devet let, uničeno v enem dnevu. Vsi raziskovalci, mladi arheologi in administratorji pa me kličejo iz nahajališč in muzejev po vsem Egiptu ter pravijo, da bi dali svoje življenje, da bi lahko zaščitili predmete in spomenike."
Dodal je še, da je na ulicah polno mladih, ki skušajo zaustaviti kriminalce. "Glede na okoliščine tako obnašanje ni presenetljivo; brez posledic kriminalci in drugi ljudje oropajo tudi svojo državo. Če bi se ugasnile luči v New Yorku ali Londonu, pa čeprav le za nekaj ur, bi se takoj pojavil kriminal. Zelo ponosen sem, da želi egiptovsko prebivalstvo to ustaviti in zaščititi državno dediščino," še dodaja Havas.
Na potrebo po zaščiti egipčanske umetnosti in druge kulturne dediščine je med drugim opozoril tudi direktor newyorškega Metropolitanskega muzeja Thomas Campbell , ki je izrazil skrb nad tem, kakšne posledice bodo imeli protesti za dediščino.