Žrtev plenjenja in ropanja, ki sta zajeli Kairo, je pretekli konec tedna postal tudi nacionalni muzej, v katerem so neznanci uničili več kipov ter poškodovali dve mumiji. Da se incident ni razrasel v tragedijo nepopravljivih razsežnosti - kot se je to leta 2003 zgodilo z razbijanjem več tisoč let starih artefaktov v muzeju v Bagdadu -, gre zahvala goli sreči, poroča revija Time.

Ko so se v petek popoldne ob začetku policijske ure (okrog šestih popoldne) policijske sile umaknile s svojih položajev, je bil kar naenkrat nezavarovan tudi vhod v sloviti arheološki muzej v središču mesta, samem epicentru vstaje proti predsedniku Mubaraku.

"Zamotila" jih je trgovina s spominki
Čeprav je bil muzej že ves dan zaprt, so začeli ljudje, ko so videli, da vhod ni več zavarovan, dreti v notranjost, je za tuje medije poročal generalni sekretar egiptovskega Vrhovnega sveta za antikvitete Zahi Havas. V stavbo so plezali čez zidove, na silo odpirali vrata in se prebili v bogato založeno muzejsko trgovino. "Izropali so trgovino s spominki. Hvala bogu, da so mislili, da so v samem muzeju in ne zgolj v trgovini," je komentiral Havas.

Nepregledna skladovnica faraonskih zakladov
Egipčanski muzej je dom nekaj najdragocenejših arheoloških izkopanin v svetovnem merilu; v njem med drugim hranijo zaklade iz Tutankamonove grobnice, ki jih je za skoraj polovico drugega nadstropja; najslavnejši med njimi so faraonova zlata posmrtna maska in njegovi trije zlati sarkofagi, ki si jih vsak dan ogleda na tisoče turistov. Drugod po muzeju so razstavljeni več metrov visoki kamniti kipi faraonov in božanstev, celi "sprevodi" mumij egipčanskih imenitnežev, s hieroglifi popisani papirusi, krhki stekleni predmeti, umetelno poslikani sarkofagi, keramika za vsakdanjo rabo in tako dalje. Med najpomembnejšimi eksponati muzeja je tudi 5 tisoč let star izklesan kamen, znan kot Paleta kralja Narmerja: ne le, da je eden najstarejših ohranjenih primerkov hieroglifske pisave, temveč velja tudi za upodobitev združitve Zgornjega in Spodnjega Egipta pod faraonom Narmerjem.

Novodobni plenilci grobnic
In čeprav je večino plenilcev preteli petek zaslepila že trgovina s spominki, so nekateri vendarle vedeli, da muzej resnične dragocenosti skriva drugje. Prebili so se v sobo z artefakti, ki datirajo okrog leta 500 pr. n. št. Razbili so trinajst vitrin, pa tudi eno, ki je del razstave o Tutankamonu. Za zdaj ni povsem jasno, kolikšna je škoda, a več arabskih televizij je pokazalo posnetke po tleh razmetanih črepinj in več polomljenih kipcev, raztresenih na vse strani. "Iskali so zlato," je prepričan Havas - tako kot plenilci grobnic v prejšnjih stoletjih.

Civilna pobuda
Vojska v muzej ni prišla vse do desetih zvečer; pred popolnim uničenjem so muzej rešili egiptovski civilisti, ki so se spontano združili v bran pred pobesnelimi demonstranti. Prav civilisti so tudi pridržali devet (domnevnih) roparjev, ki so jo poskušali popihati z nakradenimi dragocenostmi, med drugim z dvema lobanjama mumij in kipcem boginje Isis. Havas trdi, da ni iz muzeja nič zmanjkalo, da pa je približno 100 kosov poškodovanih.