Eden izmed draguljev arhivskega fonda je privilegij žičke kartuzije iz 13. stoletja. Foto: Zgodovinski arhiv Celje
Eden izmed draguljev arhivskega fonda je privilegij žičke kartuzije iz 13. stoletja. Foto: Zgodovinski arhiv Celje
Celjski arhiv
Na Glavnem trgu je trenutno na ogled razstava Celje, mesto v arhivu, ki jo lahko ujamete do sredina meseca. Foto: Zgodovinski arhiv Celje
V celjskem arhivu med drugim hranijo teharsko sodno knjigo (1715–1849), ki je del potujoče razstave Arhivi - zakladnice spomina. Zbirka rokopisov obsega podatke o volitvah teharskih sodnikov, prisednikov in starešin, uporabljali so jo tudi za pisanje zapisnikov sodnih obravnav pred teharskim sodiščem.
V celjskem arhivu med drugim hranijo teharsko sodno knjigo (1715–1849), ki je del potujoče razstave Arhivi - zakladnice spomina. Zbirka rokopisov obsega podatke o volitvah teharskih sodnikov, prisednikov in starešin, uporabljali so jo tudi za pisanje zapisnikov sodnih obravnav pred teharskim sodiščem. Foto: Zgodovinski arhiv Celje
Celjska meščanska knjiga
Za posebej dragoceno gradivo velja tudi celjska meščanska knjiga Knjiga (1801–1909), ki se začenja s prepisom besedila meščanske zaobljube, nadaljuje pa z vpisi ljudi, ki so jih sprejeli med celjske meščane. Prav tako so vpisane podelitve častnih meščanstev, leta 1817 pa je dokumentiran odvzem meščanskih pravic kot kazen. Foto: Matej Kristovič/Zgodovinski arhiv Celje

Po besedah direktorja arhiva Boruta Batagelja celo praznovanje tematsko posvečajo sodelovanju in vpetosti v okolje, v katerem arhiv deluje. V duhu takšne povezave so aprila na Krekovem trgu odprli razstavo Celje, mesto v arhivu, ki pa se je vmes preselila na Glavni trg, kjer bo na ogled do sredina tega meseca. Postavitev predstavlja nekatere mejnike in najbolj reprezentančno gradivo, obenem pa skozi izbor simbolnih vsebin opozarja na pomen delovanja arhiva in obojestransko sodelovanje z mestom.

Obenem je v mestu na ogled potujoča razstava Arhivi - zakladnice spomina, na kateri je svoje najzanimivejše dragulje zbralo deset slovenskih arhivov in zbralo skoraj 75 kilometrov gradiva. Postavitev, ki prinaša izjemno bogato dediščine od 9. stoletja do danes, med drugim predstavlja izvorne pergamentne listine, srednjeveške kodekse, razno katastrsko in zemljiškoknjižno gradivo, pa tudi fotografije in filme. Po razstavi, ki je obogatena tudi z izborom originalov gradiva iz zbirke celjskega arhiva, bodo popeljali v četrtek ob mednarodnem dnevu arhivov.

Umetniška intervencija med zgodovino in sodobnostjo
Osrednja slovesnost, ki jo pripravljajo ob jubileju, bo potekala v sredo ob 20.00 na prostoru pred stavbo arhiva. Dogodek je zamišljen kot izvirna umetniška akcija akterjev, ki so v zgodbo zvezani skozi arhivsko dejavnost. Umetniško interpretacijo, ko bo umeščena med Stari grad kot simbol celjske preteklosti in železniško progo, ki je znamenje modernizacije mesta, sooblikujeta Plesni forum Celje in skupina The Stroj. Kot so zapisali ustvarjalci, izhaja predstava iz polja spreminjanja družbenih vrednot in njihovega problematiziranja v razvoj, ko se v delovanje sveta vključuje Zgodovinski arhiv Celje v glasovni podobi "velikega brata" ter si prizadeva za to, da te elemente postavlja v čim bolj urejeno obliko. Ker poteka v živo, je predstava dokument, ki ga ni mogoče reproducirati, kot izvirniki arhiva, spomini časa neprecenljive vrednosti. Za režijo dogodka sta poskrbela Borut Kramer in Batagelj, pod besedila pa se poleg njiju podpisuje še Aleksander Žižek.


Da ne bi pozabili športa

Ob jubilejnem letu so v arhivu pripravili tudi koledar in rokovnik, ki so ga tematsko zasnovali predvsem s športno tematiko, saj spada ta v precej zapostavljen del skrbi za materialno kulturno dediščino. Motive so črpali iz fondov in zbirk arhiva, nekaj pa jih je tudi drugih izvorov.

18 varuhov celjske arhivske dediščine
Zgodovinski arhiv Celje je bil sicer ustanovljen decembra 1956, uradno pa je začel delovati leto pozneje. Danes obsega območje Brežic, Celja, Hrastnika, Krškega, Laškega, Mozirja, Sevnice, Slovenskih Konjic, Šentjurja, Šmarja pri Jelšah, Trbovelj, Velenja, Zagorja in Žalca. V arhivu je trenutno zaposlenih 18 delavcev.