Prosojna, školjki podobna struktura, bo na balvanih pred galerijo počivala med 26. junijem in 19. oktobrom. V njej bo čez dan galerija, ob večerih pa bo gostila tudi dogodke iz serije Park Nights.

Prvi paviljon pred galerijo je zdaj že davnega leta 2000 zasnovala Zaha Hadid; za njo so proste roke pri ustvarjanju pred kuliso Kensingtonskih vrtov med drugim dobili Aj Vejvej, Oscar Niemeyer in Jean Nouvel. Po podatkih galerije njen začasni paviljon vsako leto obišče okrog 300 tisoč ljudi.

Arhitektura se preveč osredotoča na zunanjost
Radičeva konstrukcija, ki se bo razprostirala na 350 kvadratnih metrih, je menda zamišljena tako, da bi v svojo notranjost pritegnila kar največ ljudi in jih nato pritegnila k interakciji s prostorom. "Zdi se mi, da sodobna arhitektura preveč poudarka daje na površino in vizualni vtis. Mene bolj zanima njena sposobnost ustvarjanja ambienta, tega, da zrak prežame z določeno svetlobo, zvokom, nenavadno temperaturo ali lebdečimi delci prahu."

Obiskovalce bo vabil kot vešče
48-letni arhitekt, ki je do zdaj večinoma ustvarjal v Čilu, napoveduje, da se bo zgradba iz optičnih vlaken odprla v notranjost, ki bo v središču imela prazno, rahlo spuščeno dvorišče, kar bo vzbujalo vtis, da celotna konstrukcija lebdi. Ponoči se bo celotna stavba ovila v jantarjevo svetlobo, kar naj "bi pritegnilo mimoidoče noter, kot da so vešče". Radic sicer pravi, da ga zanimajo krhke, začasne strukture, ki nimajo nobene zveze z arhitekturo, na primer stojnice za sadje ob cesti ali pa cirkuški šotori.

"Zelo veliko tvegajo s tem, da so najeli mene," opozarja Radic. "Ne gibam se po običajnem področju arhitektov." Dejansko je eden najmlajših in najmanj znanih arhitektov, kar jih je v zadnjih 14 letih dobilo to nalogo. (Je pa res, da so nekatera najslavnejša imena, na primer Frank Gehry in Jean Nouvel, doživela najbolj mešane (mlačne) reakcije, lanski paviljon praktično neznanega Sovja Fudžimota pa je bil med najbolj obiskanimi.) Model za svoj paviljon je ustvaril tako, da je kravje vime natrpal s časopisnim papirjem.

Direktorica galerije Serpentine, Julia Peyton-Jones, je Radičevo delo opisala kot "vznemirljivo futurističen" podvig: "Videti je kot vesoljska ladja, ki je pristala na neolitskem najdišču."