Okroglo mizo na temo Mišljenje krize - kriza mišljenja ob svetovnem dnevu filozofije so odprli dijaki ptujske gimnazije s kratko lutkovno predstavo Živalska farma. Sledila je videoprojekcija Mihe Andriča, v kateri so naključni mimoidoči odgovarjali na vprašanje, kaj je pravzaprav filozofija; in čeprav pozitivnih pogledov ni manjkalo, so v dvorani navzočim filozofom najverjetneje ostali v spominu prav odgovori, da gre za "brezupno nakladanje", in sicer tistih, "ki nimajo boljšega dela".

In kaj so ob tako spodbudni iztočnici o vlogi filozofije povedali nastopajoči? Kot je v imenu organizatorjev, Nacionalne komisije za Unesco, uvodoma povedal Darko Štrajn, gre v krizi predvsem za cenzuro mišljenja. V kriznem času se namreč zastavlja vprašanje, ali bo sledila sprememba paradigme oziroma trenutnega sistema gospostva, zaradi česar je mišljenje razumljeno kot nevarno. Drugo ime za ideologijo je danes ekonomija, različne filozofije pa to stanje odražajo različno. A strinjajo se v enem: da tega, kar obstaja, ni mogoče sprejeti kot dejstvo, temveč je treba realnost vselej premisliti. "Preden rečete, da je ta realnost edina mogoča, se posvetujte s svojim filozofom (ali sociologom)," je dodal.

Filozofi Peter Klepec, Bojan Borstner, Edvard Kovač, Igor Pribac, Rok Svetlič in Cvetka Hedžet Tóth so nato v petminutnih nastopih izpostavili svoje videnje vloge filozofije v času krize. Kot je uvodoma poudaril Borstner, mora filozofija, če naj misli krizo, naprej premisliti samo sebe. "Kriza nastopi, ko nočemo misliti, ko nočemo preizpraševati podlag tega, o čemer govorimo," je poudaril.

Kriza kot naravno stanje moderne dobe
Igor Pribac z ljubljanske filozofske fakultete pa je izpostavil, da je kriza pravzaprav naravno stanje moderne dobe - v nasprotju s srednjim vekom in njegovo enotno sliko sveta. A vsaka stiska, vsaka težavna situacija še ni kriza; "Če padamo iz letala, tako nismo v krizi," saj ob tem nimamo možnosti nikakršne odločitve. Kriza, nasprotno, pa je situacija, v kateri lahko sprejemamo odločitve in jih tudi moramo sprejemati, poglablja pa se, ker številni mislijo, da to zanje ne drži, je dodal.

Med brezposelnimi le odstotek družboslovcev in humanistov
Tiha večina meni, da humanistika in družba ne prispevata h gospodarstvu (in celo jemljeta - namreč v obliki subvencije za brezposelne). A vendar je med 100.000 slovenskimi brezposelnimi le 1.300 družboslovcev in humanistov, je poudaril Rok Svetlič s Fakultete za humanistične študije v Kopru. A filozofom se ni treba opravičevati in pojasnjevati; in tisti z univerz, ki sodijo v "zloglasni" javni sektor, lahko najverjetneje marsikaj povedo nasprotni strani iz realnega sektorja, ki prav tako potrebuje, denimo, zdravstvene storitve. Številni direktorji, ki se tako radi hvalijo z delom v gospodarstvu, pa so odvisni prav od javnih naročil, je poudaril.

"Ne sugerirati, kaj je prav, ampak opozarjati, kaj ni"
In kaj pomeni misliti filozofsko? Ne sugerirati, kaj je prav, ampak opozarjati, kaj ni, je dejala Cvetka Hedžet Toth z ljubljanske filozofske fakultete. V stanju, ko so številni ljudje prestrašeni in nesvobodni, gre pravzaprav za baržunasto različico totalitarizma, je poudarila. Dotaknila se je tudi bolonjskega procesa, ki po njenem prinaša amputacijo humanistike; "Inteligence ne bo več, le še strogo specializirani strokovnjaki, s katerimi se lahko manipulira."