Sodelujoči so v uvodu poudarili tudi težavo, da Mestna občina Maribor (MOM) zamuja z izplačilom tamkajšnjim 29 kulturnim organizacijam, ki jim je uspelo na programskem razpisu in so upravičene do občinskega sofinanciranja.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je poudarila, da je Maribor kulturno izredno bogato in raznoliko mesto, zato na ministrstvu pozorno spremljajo, kaj se dogaja tako v mestu kot okolici. Spomnila je, da so poleti, ko je prišlo do zagate glede MOM-ovih izplačil nevladnikom, takoj ukrepali in občini priskočili na pomoč. A je opomnila, da so takrat obenem tudi jasno povedali, da ne gre za splošno prakso in da mora vsaka občina poznati svoje zaveze.

"Kako je mogoče, da sredstev znova ni?"
Dan pred petkovim pogovorom v Mariboru so s podravskega regijskega odbora sindikata kulturnih delavcev Zasuk in KNVOSUK-a (kolegij nevladnih organizacij in samostojnih kulturnih ustvarjalcev, ki delujejo v Mariboru) sporočili, da jih predstavniki nevladnih in drugih organizacij s področja kulture in umetnosti obveščajo, da že več kot teden dni zamuja izplačilo MOM-ovega zadnjega obroka programskih sredstev. Z Urada za kulturo in mladino so dobili neuraden odgovor, da občina sredstev za to nima, uradnega odgovora pa niso dobili.

"Kako je mogoče, da sredstev znova ni, če je bil nedavno potrjen rebalans proračuna MOM-a za letošnje leto, ki ne predvideva rezov na tem področju?" so se vprašali v svojem sporočilu. Dodali so še, da jih je negativno presenetil tudi drastičen rez v občinsko sofinanciranje javnih del, ki "predstavljajo pomemben korektiv za profesionalno delovanje nevladnih organizacij s področja umetnosti in kulture". Ministrica Vrečko je na pogovoru povedala, da z aktualnim položajem ni natančno seznanjena.

Razvoj nacionalne strategije za muzeje in galerije
Pogovora se je udeležil tudi Matevž Čelik Vidmar, državni sekretar na ministrstvu kulturo. Spregovoril je o predlogu nacionalne strategije za muzeje in galerije 2024–2028, ki je bila jeseni v javni obravnavi. Po njegovih besedah so prejeli pripombe 20 predstavnikov stroke. Kot je pojasnil, želijo z nacionalno strategijo celoviteje vzpostaviti ekosistem muzejev v Sloveniji, ki je zelo obsežen in ki znotraj ministrstva predstavlja četrtino proračuna. Čelik Vidmar je predvsem depojske prostore navedel kot veliko težavo.

Gradnja Centra Rotovž in delna prenova gradu Goričko
Državni sekretar je glede gradnje Centra Rotovž povedal, da gre za zelo zahteven projekt in da se trenutna vrednost naložbe ocenjuje na nekaj več kot 31 milijonov evrov. Zaradi zapletenega stanja v kletnih etažah se je tudi časovno zamaknil. Med naložbami v okolici Maribora je poudaril še delno prenovo gradu Goričko, ki je del programa Natura 2000 in je vredna dobra dva milijona evrov. Po njegovih besedah se je projektiranje šele začelo, delno prenovo pa naj bi bil zaključili v štirih letih.

Asta Vrečko je med naložbami navedla še obnovo grajske žitnice za potrebe depoja Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož in napovedala energetsko sanacijo SNG-ja Maribor. Čelik Vidmar je ob tem poudaril, da je ob samih naložbah velik zalogaj sistemska ureditev upravljanja obnovljenih objektov. Nekateri objekti so bili namreč v preteklosti prenovljeni brez upravljavca ali sodelovanja s prihodnjim upravljavcem. Opomnil je, da so znani primeri gradov, v katere so bili vloženi milijoni, a so po več letih še zmeraj prazni. Po novem se zato vnaprej dogovarjajo z občinami in lokalnimi skupnostmi, da bodo prevzele gradove v upravljanje, med drugim z občino Cirkulane, da bo spomladi prihodnje leto prevzela v upravljanja grad Borl, in z občino Dornava, da bo prevzela v upravljanje poleti prenovljeno oranžerijo dvorca Dornava.

Sodelujoči so nekaj besed namenili tudi Kulturnemu centru Pekarna, uporabnike katerega so v preteklem letu vznemirile govorice o načrtih MOM-a za selitev na drugo lokacijo. Tako ministrica kot državni sekretar menita, da so takšni prostori avtonomne kulture ključni za mesto.

Beseda je tekla tudi o zaposlovanju na področju kulture, kjer je ministrstvo letos za obdobje dveh let že zagotovilo zaposlitev za 15 baletnih plesalcev SNG Opera in balet Maribor ter pet za ljubljansko Opero, ki so plesali kot zunanji sodelavci. Poleg tega so skoraj vsakemu javnemu zavodu omogočili po eno zaposlitev, a ker gre po besedah ministrice za velik strošek za proračun, težave rešujejo postopoma.