Kmalu bo minilo desetletje, od takrat, ko je slovenska vrhunska filozofska trojka – Mladen Dolar, Alenka Zupančič, Slavoj Žižek – razpravljala o lažeh. Vsi lažemo, vendar niso vse laži enake. Kot je tedaj dejal Mladen Dolar, "je vsem skupno to, da v določeni socialni situaciji izrečemo laž, ampak vseeno ostanemo zvesti neki intersubjektivni družbeni resnici".

Predvsem v sedanjem volilnem superletu je izjemno aktualna tema ustvarjanja ponaredkov fotografij in tudi glasu, kar je pred kratkim obravnavala tudi oddaja Tednik.

Tehnologija se hitro razvija, orodja za "ponarejanje" so hitro in lahko dostopna, podobe, ki se zdijo pristne, so lažne, klonirati je mogoče zvok ...

Torej, kaj je res in kaj je laž? To postaja tudi vedno večja zagata za umetnike, ki se jim lahko hitro in preveč zlahka očita, da denimo njihove fotografije niso avtentične.

V povezavi z aktualnimi geopolitičnimi razmerami velja omeniti Franza Kafko. Pogosto se ga povezuje s sionizmom, vendar to ni nujno povsem korektno. V vsakem primeru pa je bil zagovornik vzhodnoevropskega judovstva, ki ga je imel za veliko bolj duhovno poglobljenega od zahodnoevropskega.

Fragmenti kratkih zgodb Franza Kafke kot strip
Kafka je zaznamoval tudi delo hrvaškega striparja Danijela Žežlja, s katerim se je srečala Uršula Ana Mrežar. Fragmente kratkih zgodb Franza Kafke je Žeželj s črno-belo tehniko spletel v dramatičen, oster risoroman z naslovom Kot pes, ki med drugim tematizira položaj umetnika v svetu. Ob izidu knjige, s katero se spominjajo tudi 100. obletnice smrti Franza Kafke, so v Vodnikovi domačiji, pod okriljem Centra ilustracije, odprli razstavo originalov in povečav iz risoromana.

Žežljevi stripi so izrazito urbana umetnost. Pravi, da ga privlačijo velika mesta, ki po njegovem mnenju omogočajo več osebne svobode. Njegov opus je zelo raznolik, saj ima izkušnje tako s sodelovanjem z velikimi založbami, za katere je risal stripe po scenarijih drugih avtorjev, kot tudi s popolnoma avtorskim delom. V povezavi z zadnjim je pred desetletjem v intervjuju za Stripburger dejal: "Popolno avtorstvo pomeni tudi popolno odgovornost."

Jubilej Radia Študent
Žeželj pravi, da ga je strip začel privlačiti tudi zaradi njegovega položaja kot umetnost margine, čeprav je do danes že vstopil tudi v galerije in muzeje. Zunaj mainstreama, torej na margini, je vedno deloval tudi Radio Študent, ki deluje že 55 let in velja za prvo študentsko radijsko postajo v Evropi. Ob jubileju bo oddaja Osmi dan gostila odgovornega urednika Radia Študent Gala Krizmaniča.

Radio Študent ni pomemben le zaradi dolge tradicije, ampak tudi kot medij s političnim, izobraževalnim in kulturnim pomenom. Večkrat je odpiral določena vprašanja, ki se jih drugi mediji niso lotevali, in odpiral nove teme, kot so ekologija, nove tehnologije, pomen medijev, ter razpravljal o družbenih fenomenih. Oddaje o družboslovju so pripravljali tudi nekateri vodilni filozofi, jezikoslovci in sociologi, kot so Slavoj Žižek, Rastko Močnik, Igor Ž. Žagar in Mladen Dolar.

Pomen Radia Študent
Sodelavka Radia Študent je bila tudi urednica uredništva oddaj o kulturi Natalija Gorščak. O Radiu Študent med drugim pravi: "Vsekakor je za RŠ pomembno, da je bil na primer v 70. in 80. to prostor za neodvisno in profesionalno novinarsko delo, da smo odpirali teme, kot so pluralizem v družbi in morebitni večstrankarski sistem, pluralizacija Zveze komunistov, govorili smo o razkroju v Jugoslaviji, o finančnih tokovih v nekdanji državi, o zablodah usmerjenega izobraževanja, o avtonomiji Univerze, o tem, da so študentje teologije tudi naši kolegi, ne pa da so bili tedaj zunaj Univerze v Ljubljani in podobno."

Radio Študent je bil valilnica kadrov. "Delalo se je bolj profesionalno, kot sem potem kadar koli v svoji karieri doživela. Kritika prispevkov na uredniškem sestanku je visela na stenčasu in vsi smo si jo prebrali – to je bila kritika, iz katere si se učil in napredoval, če si bil iz pravega testa," še pravi Gorščak in dodaja: "V 90. je po osamosvojitvi RŠ malce izgubil svoj zagon, svoj smisel, ki je bil prej kritika obstoječega sistema. Radio je dobil nove prostore, o katerih smo sanjali, izgubil pa je polet družbene angažiranosti. V času vojne na Balkanu je bil dober vir drugačnih informacij o tej vojni, ves čas je svoj prostor delil s priseljenci in marginalnimi skupinami in v tem iskal smisel obstoja, kritika Univerze ni bila več prioriteta. V zadnjih letih RŠ znova odpira družbena vprašanja in išče medijski prostor zase tudi z odpiranjem vprašanj o kopičenju bogastva in oblasti, o nevidnih težavah v družbi. Ves čas je bil tudi tehnološko zelo napreden, v 80. je oddajal signal za računalniške igre, pozneje pa bil eden prvih z videozapisi na spletu."

Pomembno pa je tudi poudariti pomen Radia Študent za širjenje glasbenih obzorij, saj ima izredno bogat glasbeni arhiv s tako imenovano world music, s ploščami in posnetki džeza, Drugih godb, vseh festivalov, ki jih ni nikjer drugje.

Razvejana dejavnost tolkalca Omarja Hakima
Približno pol stoletja pa obsega tudi glasbena dejavnost tolkalca Omarja Hakima, s katerim se je v Vidmu srečal Gregor Bauman. Bauman pravi, da je Hakimov žanrski razpon nekaj, kar je redkost na področju popularne glasbe, saj se odlično znajde v eksperimentalnih in osrednjih glasbenih tokovih. To je očitno tudi s pogledom na seznam glasbenikov, s katerimi je sodeloval. Na njem so med drugim David Bowie, Sting, Miles Davis, Celine Dion, Madonna ter skupini Foo Fighters in Weather Report. Svoje znanje pa predaja tudi mladim, med drugim je bil nekaj let tudi predstojnik oddelka za tolkala na kolidžu Berklee v Bostonu.

Avantgardna moda dua Viktor & Rolf
V oddaji bo predvajan tudi prispevek o retrospektivi oblikovalskega dua Viktor & Rolf, ki je trenutno na ogled v münchenskem razstavišču Kunsthalle. Nizozemca Viktor Horsting in Rolf Snoeren delujeta že več kot 30 let in veljata za dva izmed vodilnih avantgardnih oblikovalcev. Njune kreacije, o katerih se je pozanimala Melita Kontrec, so nosile zvezdnice Madonna, Tilda Swinton, Lady Gaga in še številne, duo pa je sodeloval tudi z gledališkim režiserjem Robertom Wilsonom.