Robot Pablito v Madridu natančno preiskuje površino Picassove Guernice, ki je več kot 40 let potovala po svetu, dokler ni pred 25 leti stalnega doma našla v Muzeju kraljice Sofije v Madridu. Okoli izbire domovanja Guernice so se pred četrt stoletja razvnele burne razprave, saj je Picasso v svoji oporoki izrazil željo, da bi ena izmed njegovih najznamenitejših slik visela v slovitem muzeju Prado. Foto: EPA
Robot Pablito v Madridu natančno preiskuje površino Picassove Guernice, ki je več kot 40 let potovala po svetu, dokler ni pred 25 leti stalnega doma našla v Muzeju kraljice Sofije v Madridu. Okoli izbire domovanja Guernice so se pred četrt stoletja razvnele burne razprave, saj je Picasso v svoji oporoki izrazil željo, da bi ena izmed njegovih najznamenitejših slik visela v slovitem muzeju Prado. Foto: EPA
Guernica
Monumentalna Picassova mojstrovina upodablja nemško bombardiranje Guernice z 28 bombniki, ki se je zgodilo 26. aprila 1936 med špansko državljansko vojno. V napadu je umrlo med 250 in 1.600 ljudi, še veliko več pa je bilo ranjenih. Foto: EPA

Picassovo mojstrovino Guernica v madridskem Muzeju kraljice Sofije Pablito raziskuje z ustvarjanjem na deset tisoče mikroskopskih posnetkov, ki bodo raziskovalcem omogočili vpogled v stanje črno-bele slike, ki je prepotovala večji del sveta.

Picassov "pacient" pod stalnim nadzorom
Guernico je Picasso naslikal v Parizu in z njo protestiral proti bombardiranju baskovske vasi Guernica, ki ga je izvedlo nacistično letalstvo. Slika je bila dolgo razstavljena v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku, kjer so jo restavrirali, preden so jo leta 1981 vrnili v Španijo, najprej v muzej Prado in nato v Muzej kraljice Sofije. "Slika zaradi številnih premikov v preteklosti ni v najboljšem stanju," je dejal vodja restavratorskega oddelka v muzeju Jorge Garcia Gomez Tejedor in dodal, da bi postopek lahko, denimo, primerjali z medicinsko prakso, ko je bolnik pod nenehnim nadzorom in skrbništvom.

Ogromno robotsko napravo so zgradili predvsem zato, da Guernice ne bi bilo treba snemati s stene in seliti v konservatorske laboratorije, kjer sicer običajno opravijo tovrstne raziskave, saj bi selitev za umetnino predstavljala določeno tveganje. V Muzeju kraljice Sofije, kjer je 7,8 x 3,5 metra velika Guernica razstavljena od leta 1992, so se zato povezali s špansko telekomunikacijsko družbo Telefonica in skupaj razvili tehnologijo, ki uporablja napredno infrardečo in UV-fotografijo.

Robot zazna tudi človeškemu očesu nevidne podrobnosti
Vsak večer, ko se vrata muzeja za obiskovalce zaprejo, in ob torkih, ko je muzej zaprt, robota Pablita postavijo na njegovo mesto pred sliko. Čez noč nato devet metrov dolga in pet metrov visoka naprava, ki tehta 1,5 tone, s premiki z natančnostjo 25 mikronov skenira površino slike. Stroški izgradnje robota niso znani, vendar časopis El Pais piše, da so okoli 300 tisoč evrov.

Po besedah restavratorskega računalniškega tehnika Humberta Durana bodo tako prišli do popolnih podatkov o umetnini - tako o pripravljalnih risbah kot o vseh poznejših posegih v umetnino. Robot Pablito zazna tudi zračne mehurčke in praske, neopazne za človeško oko. "Osnovna ideja je bila strokovnjakom in laični javnosti predstaviti sedanje stanje in ohranjenost slike," je povedal Garcia Gomez Tejedor in dodal, da slika za zdaj še ne potrebuje restavriranja.

Krajši prispevek o delu robota Pablita si lahko ogledate v spodnjem videu El Paisa.