Veno Taufer se je rodil leta 1933 v Ljubljani, kjer je leta 1960 na Filozofski fakulteti diplomiral iz svetovne književnosti. Mnoga leta je bil zaposlen v slovenski redakciji radia BBC v Londonu, delal pa je tudi v kulturni redakciji RTV Slovenija. Foto: BoBo
Veno Taufer se je rodil leta 1933 v Ljubljani, kjer je leta 1960 na Filozofski fakulteti diplomiral iz svetovne književnosti. Mnoga leta je bil zaposlen v slovenski redakciji radia BBC v Londonu, delal pa je tudi v kulturni redakciji RTV Slovenija. Foto: BoBo
Nataša Barbara Gračner
Nataša Barbara Gračner se je rodila leta 1969 v Ljubljani, kjer je leta 1991 diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter postala gledališka in filmska igralka. Foto: MMC / Miloš Ojdanić
Zora Stančič
Zora Stančič se je rodila leta 1956 v Bosni in Hercegovini, osnovno in srednjo šolo je končala v Ljubljani. Diplomirala je leta 1984 na sarajevski Akademiji za likovno umetnost, šest let pozneje pa je končala še grafično specialko na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Študijsko se je izpopolnjevala v Parizu, na Dunaju, v ZDA in na Češkem. Foto: Spletna stran Zore Stančič
LL 25
Nataša Velikonja se je rodila leta 1967, leta 1993 je za diplomsko nalogo na Fakulteti za družbene vede prejela Prešernovo nagrado, od leta 1995 pa ima status pesnice, esejistke in prevajalke. Na sliki je naslovnica knjige Lezbična sekcija LL: Kronologija 1987-2012 s predzgodovino, katere avtorici sta Tatjana Greif in Nataša Velikonja. Foto: Emka

Nataša Barbara Gračner, Zora Stančič in Nataša Velikonja so prejemnice najvišjih priznanj Mestne občine Ljubljana za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture za stvaritve zadnjih dveh let.

Komisijo za podelitev nagrad so letos sestavljali Milček Komelj (predsednik), Andrej Blatnik, Matevž Čelik, Varja Močnik, Gregor Pompe, Tomaž Toporišič in Vojko Vidmar.

Pesniški opus Vena Tauferja je najbolj celovito povezan s slovenskim pesniškim modernizmom druge polovice 20. stoletja. Pesnik ga je napovedal z zbirko Svinčene zvezde, izdano leta 1958 v samozaložbi, in modernizmu ostal zvest do doslej zadnje, trinajste pesniške knjige Pismo v steklenici (2007), so zapisali v utemeljitvi.

Taufer je Slovencem predstavil moderno evropsko poezijo tudi v svojem prevodnem opusu, med drugim je v slovenščino prepesnil najvplivnejšega modernističnega pesnika T. S. Eliota.

Izjemne zasluge za razvoj slovenske književnosti, gledališča in kulture ima tudi kot urednik Revije 57, vodja Odra 57, član uredništva Perspektiv in pobudnik za ustanovitev mednarodnega festivala Vilenica, ki ga je vodil 13 let in mu zagotovil široko odmeven mednarodni status.

Dobitnikom bodo nagrade izročili v sredo, 8. junija, ob 19. uri v Mestnem gledališču ljubljanskem. Nagrade bo podelil ljubljanski župan Zoran Janković, ki se bo pred podelitvijo srečal z nagrajenci; ti se bodo vpisali v spominsko knjigo Ljubljane.


Osvajajoča lepota ustvarjalkinega duhovnega sveta

Nataša Barbara Gračner, dramska in filmska igralka ter režiserka, je ustvarila tri vrhunske odrske upodobitve v vlogah Madame Clawdia Chauchat v Čarobni gori Thomasa Manna in režiji Mateje Koležnik, Duše v Jugoslaviji, moji deželi Gorana Vojnovića in režiji Ivice Buljana ter Madeleine v Republiki sreče Martina Crimpa in režiji Sebastjana Horvata.

Odrske stvaritve Gračnerjeve po prepričanju komisije za nagrade odlikuje globoko poznavanje ženske duševnosti, empatično ustvarjalno sožitje s širokim doživljajskim razponom interpretiranih vlog, pretanjena soigra, visoka kultura odrskih izraznih sredstev in osvajajoča lepota umetničinega duhovnega sveta.

Soustvarjalka novih idej in tehnik v sodobni vizualni umetnosti
Zora Stančič, vizualna umetnica in likovna pedagoginja, nagrado prejme za umetniški projekt Enajst tisoč batin v galeriji Kapsula in razstavo Nova razmerja na Pedagoški fakulteti ter za avtobiografsko knjigo o Ljubljani Zora was here.

Stančičeva je umetnica, izšolana v tradiciji znamenite ljubljanske grafične šole, in hkrati nadaljevalka te tradicije ter obenem soustvarjalka novih idej in tehnik v širokem izraznem prostoru sodobnih vizualnih umetnosti. Ob tem pa svojevrstna kronistka svojega časa in Ljubljane kot svojega ustvarjalnega prostora, ki mu vtiskuje izrazit osebni pečat, piše v utemeljitvi.

Vrtanje v globino smisla vsega
Nataša Velikonja, pesnica, prevajalka in družbenokritična intelektualka, nagrado prejme za pesniško zbirko Ostani, v kateri subtilno, boleče ostro, a do kraja katarzično vrta v globino smisla vsega, kar doživlja in kar jo obdaja, je zapisala komisija.

S topografijo svoje izpovedi Ljubljani postavlja novo zrcalno podobo in ob tem, ko v odhajajočem svetu osmišlja svetovljanski naslov slovenske prestolnice kot do LGBT-skupnosti prijaznega mesta, gradi nov svet brezpogojnega razumevanja brez lažnih naličij, njena umetnost pa dobiva nova krila v brezmejni, oplajajoči duhovni svobodi.


Spodaj si lahko ogledate portretni film Brez pik in vejic, ki ga je o Venu Tauferju posnela njegova hči, scenaristka in režiserka Lara Simona Taufer.