Nagrado, ki so jo že 22. zapored podelili ob prazniku RTV Slovenija, si je Mőderndorfer prislužil za režijo filma Kandidatka in šofer. Kot je umetnik razložil za MMC, je nagrada povezana z njegovo mladostjo, predvsem z njegovimi spomini na mladost in čase, ko je gledal črno-belo televizijo in seveda Ježka.

Za Möderndorferjem je tako leto nagrad. Najprej je v začetku leta prejel Šeligovo nagrado, nato žlahtno komedijsko pero, zdaj pa še Ježkovo nagrado. "S tem nočem reči, da so druge nagrade manj vredne. Nikakor ne. Ljuba mi je Šeligova nagrada. Ampak se mi zdi, da ima Ježkova nagrada nekaj tako človeško-toplega, zabavnega. Skratka vse to, kar v današnjem času tako zelo pogrešam. Zato sem zelo hvaležen, da sem to nagrado dobil," ni skrival svojih čustev Möderndorfer.

Nagrado je prejel iz rok generalnega direktorja RTV Slovenija mag. Marka Fillija po koncertu glasbenika Uroša Perića v Cankarjevem domu. Kot je povedal Mőderndorfer v svojem zahvalnem govoru, je sam kot študent na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) Ježka včasih srečeval na Nazorjevi ulici, toda nikoli ni zbral dovolj poguma, da bi ga "pocukal za rokav". "Nagrado razumem tudi kot nekakšen stik z njim. To se mi zdi, kot da steguje iz nekih drugih prostorov roko proti meni in pravi: 'Čuj, kolega, kar v redu si.'," je umetnik po svojem zahvalnem govoru za MMC še dodatno pojasnil, kaj mu nagrada pravzaprav pomeni.

Člani žirije so nagrado tudi tokrat podelili ustvarjalcu, čigar humor se giblje med blago ironijo in lucidno družbeno kritičnostjo. V tem je scenarist in režiser Möderndorfer avtentičen nadaljevalec žlahtnega Ježkovega humorja, je še zapisala žirija, ki so jo sestavljali predsednica Tanja Kuštrin in člani Jože Hudeček, Tatjana Pirc, Andrej Arko, Jani Virk in Igor Pirkovič.

Komedija kot dinamična zvrst
Möderndorfer je svoje prvo televizijsko delo kot scenarist in režiser oblikoval leta 1995. Šlo je za igro Rož'ce s Kranjskega in vse od takrat je eden najvidnejših ustvarjalcev izvirne televizijske komedije. To Möderndorfer razume kot dinamično zvrst, ki ji barvitost daje režijsko suvereno prepletanje najrazličnejših komičnih žanrov, od ironije, prek družbene satire do farse in groteske.

"Jaz sem privrženec satire. Nisem pristaš neke enostavne komedije, ki je namenjena zgolj smehu. Ampak se mi zdi, da mora biti prava komedija kritična, da mora nekaj povedati o tem svetu. To si želim. In to je Ježek počel. Na blag, topel, mehek način je kazal zrcalo tedanji družbi in tudi današnji še, žal," je pojasnil Mőderndorfer za MMC.

Kot avtor in režiser, ki ustvarja v različnih medijih, Möderndorfer zelo dobro pozna igralce ter oblikuje vedno znova zanimive igralske zasedbe, igralce pa odločno vodi tako v poudarjeno situacijskih zapletih kot v zahtevnejši karakterni komiki, še piše v utemeljitvi Ježkove nagrade. Znova je te odlike potrdil v svojem drugem televizijskem delu, trilogiji Paradiž (1997), ki jo je prav tako oblikoval kot scenarist in režiser. V Paradižu je v ironičnemu posmehu izpostavil tri poglede na življenje v spremenjenih družbenogospodarskih razmerah.
Nadgradnja Partljičevega humorja
V komediji Vaja zbora iz leta 2008 je uporabil motive Cankarjevih komedij in jih učinkovito prenesel v aktualni čas. Da zna nadgraditi komične zmogljivosti Partljičeve komedije, je pokazal v dveh delih, En dan resnice (2006) in Kandidatka in šofer (2009). Obe igri je oblikoval v izrazito dinamično dogajanje, ki z nizom komičnih vlog in igralskih miniatur privlači gledalčevo pozornost vse do pričakovane, a vendarle komično učinkovite poante, pojasnjuje žirija. "Slovenski svet je zelo hvaležen material za komedijo, mogoče danes nič več za komedijo, ampak za jezo," je v pogovoru za MMC pojasnil umetnik in dodal: "Očitno je pa slovenski politični svet ali pa slovenski svet nasploh dober material za komediografe. Jaz bo še pisal komedijo, zdaj pa sploh, ko sem prejel nagrado."

Möderndorfer je bil za svoje vsestransko delo – televizijski, filmski in gledališki režiser, scenarist, pesnik, pisatelj in dramatik - že večkrat nagrajen. "Treba je delati, treba je tudi imeti možnost dela. In včasih je treba biti nagrajen za delo. To mi tudi godi," priznava umetnik, ki se je doslej podpisal pod 29 knjig, in dodaja, da ne dela zaradi nagrad.

22. podelitev tradicionalne nagrade
Nagrado, ki nosi ime po vsestranskem umetniku Franu Milčinskem - Ježku, že dvaindvajseto leto zapored podeljujejo v želji, da bi spodbudili izvirne dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha. Nagrajenec je poleg denarne nagrade prejel tudi plaketo o podelitvi nagrade.
Vrnitev v zlato dobo džeza, soula in bluesa
Še pred podelitvijo Ježkove nagrade so podelili še druge RTV-nagrade in priznanja, tradicionalno podelitev pa je, kot že rečeno, pospremil koncert Uroša Perića s prijatelji ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija z godali in pod vodstvom Lojzeta Krajnčana.
Prisluhniti je bilo mogoče glasbi iz zlate dobe bluza, soula in džeza. Perić je nastopil ob spremljevalni skupini The Pearlettes, na odru pa so se mu pridružili gostje Nuška Drašček, Alenka Godec, Eva Hren, Maja Keuc, Zdenka Kovačiček, Lucienne Lončina, Oto Pestner, Iva Stanič, Nina Strnad in Irena Vrčkovnik.

"Moj največji projekt doslej"
Na dan koncerta je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla zgoščenka Uroš Perić & friends, na kateri je nanizanih 19 duetov pianista s slovenskimi in tujimi pevci. Na zgoščenki, ki je bila seveda v središču koncerta, najdemo med drugim tudi skladbi, ki ju je zapel s Sheilo Ray Charles, hčerko slovitega Raya Charlesa.

Več utrinkov s koncerta in podelitve Ježkove nagrade Vinku Mőderndorferju si lahko ogledate v spodnji galeriji.