Po zakonu bodo samozaposleni za enako delo plačani primerljivo s tistimi v javnih zavodih.

Zakon uvaja nov člen, ki natančneje definira že zdaj določene pogoje primerljivega plačila samozaposlenih v kulturi in javnih uslužbencev na primerljivih delovnih mestih, ki pa se zaradi nedorečenosti zakona v praksi ni sistematično izvajal, so ob tem sporočili z ministrstva za kulturo.

Dopolnitev zakona določa, da mora vlada z uredbo podrobneje urejati izhodiščno urno višino postavke za delo samozaposlenih v kulturi, ki ga ti opravijo za javne zavode in javne agencije s področja kulture, ter primerljivost poklicev. Prav tako določa način izračunavanja in usklajevanja izhodiščnega plačila ter vzpostavlja obveznost vlade, da pred sprejemanjem in spreminjanjem uredbe pridobi mnenje reprezentativnih sindikatov samozaposlenih v kulturi.

"Eden pomembnejših korakov v boju proti prekarnemu položaju v kulturi"
"To je eden od pomembnejših korakov boja proti prekarnemu položaju samozaposlenih v kulturi, s katerim postavljamo primer dobre prakse varstva pravic prekarnih delavcev ne samo v Sloveniji, temveč v celotni Evropski uniji," je ob tem sporočil državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan. Kot je dodal, si za spremembo zakona prizadevajo od začetka tega mandata. "O njem smo vodili konstruktivni dialog z reprezentativnimi sindikati v kulturi, za kar se jim zahvaljujemo. Veseli nas, da v državni zbor pošiljamo zakon, ki bo zaščitil ekonomsko najšibkejše samozaposlene delavce v kulturi tako, da bodo plačani primerljivo z zaposlenimi v javnih zavodih v kulturi."

Pomemben kazalnik širšega ekonomskega in socialnega statusa samozaposlenih v kulturi so podatki o njihovih prihodkih, ki izhajajo iz analize podatkov Finančne uprave. Ti za leto 2021 kažejo, da je 37 odstotkov samozaposlenih v kulturi (to je 1080 ljudi) zaslužilo manj od bruto minimalne plače, 80 odstotkov (to je 2352 ljudi) pa manj od bruto povprečne plače.

Višja sredstva za delovne štipendije in bolniško nadomestilo
Kot sporočajo z ministrstva, si za izboljšanje položaja samozaposlenih prizadevajo tudi s številnimi drugimi ukrepi. V zadnjih dveh letih je zvišalo sredstva za njihove projekte in delovne štipendije ter za 50 odstotkov povišalo nadomestilo v primeru dolgotrajne bolniške odsotnosti, prevzelo plačevanje obveznega zdravstvenega prispevka, olajšalo spopadanje s posledicami epidemije, s prihajajočimi zakonskimi spremembami pa predlaga tudi uvedbo drsnega cenzusa in karierne dinamike.

Vlada je predlog zakona o dopolnitvi Zujika v državni zbor poslala v obravnavo po skrajšanem postopku.