Odkritje so omogočila posebna z laserji opremljena letala, ki s tehniko laserskega zaznavanja tal "vidijo" skozi goste krošnje in džungelsko podrast. Prelomno odkritje je dokaz, da so bila majevska velemesta veliko večja in bolj zapletena, kot se je sklepalo doslej.

Med številnimi hišami, palačami, piramidami in gospodarskimi objekti so našli tudi nešteto kamnolomov, obrambnih struktur ter dokazov o dovršenem namakalnem kmetijstvu ter izjemno razvejanem cestnem omrežju, ki je omogočalo neverjetno povezanost med majevskimi mesti. Obseg najdb bo najbrž spremenil naše razumevanje, kako so funkcionirale srednjeameriške civilizacije, je po poročanju CNN-a pojasnil eden od soavtorjev raziskave Marcello Canuto z univerze Tulane iz New Orleansa na jugu ZDA.

10 milijonov nižinskih Majev
"Ugotavljamo, da je pod džunglo mnogo, mnogo več vsega, kot smo pričakovali, tako rekoč v katerem koli predelu je ogromno različnih stavb, prekopov in kmetijskih teras," je poudaril Canuto. Z upoštevanjem z laserji pridobljenih podatkov z 2.100 kvadratnih kilometrov velikega območja so raziskovalci zdaj ocenili, da je na področju majevske nižine (gre za nižinsko območje današnje Gvatemale in Mehike) živelo kar 10 milijonov ljudi. Številka je kar nekajkrat višja, kot so predvidevale dosedanje ocene.
"Zadnjih 100 let so znanstveniki soglašali, da tropsko področje ni primerno za razvite civilizacije in ne podpira kompleksne družbe ali velikih mest," je nadaljeval Canuto, ki se z majevsko arheologijo ukvarja že več kot 30 let. "Vedno se je domnevalo, da je bila majevska družba redko poseljena in da ni bilo prav veliko infrastrukture, da je šlo tako rekoč za majhne neodvisne mestne državice, ki med sabo niso imele veliko interakcije, zdaj pa vemo, da to ni res," je še pojasnil in dodal, da odkrit izjemno razvejen cestni sistem, ki povezuje majevska velemesta, pa tudi kompleksne obrambne strukture, dokazujejo ravno nasprotno.
Revolucionarno kartiranje območja z laserji
Srednjeameriška džungla je zaradi svoje nedostopnosti doslej skoraj onemogočala arheološke raziskave večjega območja hkrati, a zdaj je napredek pri tehniki geodetskega laserskega zaznavanja tal (LIDAR – Light Detection And Ranging) omogočil prav to. Zračno kartiranje območja izvedejo z laserji opremljena letala.

"Za arheologe, ki delamo v tropskem pasu, je to odkritje naravnost revolucionarno, spremenilo bo prav vse, kar počnemo. To je podobno, kot da bi prej opazovali sonce in zvezde s prostim očesom, potem pa bi nam nekdo prinesel teleskop," je opozoril Canuto. Največja težava omenjene tehnologije za arheologe je cena najema in vzdrževanja letal.
Digitalne karte bodo kasneje uporabljene za fizična ciljna arheološka izkopavanja na izbranih mestih v obdobju naslednjih treh let, Canuto in njegova ekipa ob tem upajo, da bi lahko preslikali celotno s starodavnimi Maji poseljeno biosfero v gvatemalski pokrajini Peten.