Izraz kreativne industrije so si izmislili v Veliki Britaniji, je na začetku povedal novinar Lenart Kučič, ki je razpravo tudi vodil. Po besedah Aidana Cerarja iz Regionalnega centra za kreativne ekonomije ljubljanske regije so želeli s kreativnimi industrijami nadomestiti odsluženo industrijo. Pozneje se je izoblikovalo več definicij, med katerimi je Cerarju najbližja prav britanska, ki kreativne industrije opredeljuje kot talente, znanje in ustvarjalnost, ki ustvarjajo delovna mesta in dobiček.

Andrej Srakar z inštituta za ekonomska raziskovanja na Ekonomski fakulteti je poudaril, da imajo kulturne dejavnosti zagotovo ekonomske učinke, kar nakazujejo tudi številčne študije po vsem svetu - je pa ta tema v mednarodnem okolju zelo občutljiva. V preteklosti so namreč tako v ZDA kot pozneje v Evropi na podlagi študij, ki so obljubljale izjemen donos kulturne panoge, precej vlagati v kulturo, ker pa so se napovedi izkazale za prenapihnjene, se je kulturi godilo še slabše kot prej.

Umanjkanje mehkejšega pristopa
"Mehkejši pristop" pa je tisto, kar pogreša Natalija Medica z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Kot je poudarila, je na ministrstvu na področju inovacij in novih tehnologij pozornost namenjena predvsem tršim ukrepom, ki se nanašajo na subvencije ali investicije za tehnično opremo, za zemljišča ipd., manj pa je posluha za mehkejše segmente. Te zagovarja sama, a je, kot je dejala, večkrat obravnavana, "kot da ne bi bila s tega sveta". Po njenih besedah je prepad med gospodarstvom in kulturo podobno velik kot prepad med znanostjo in gospodarstvom.

Industrije ali dejavnosti?
Po Cerarjevih besedah bi bilo treba v Sloveniji osnovati nacionalno sprejeto definicijo, saj se lahko le na njeni podlagi oblikujejo nadaljnje politike, obenem bi bila ta tudi podlaga za merjenje ekonomskih učinkov. Meni še, da bi sicer veljalo razmisliti o zamenjavi besede industrije z dejavnostmi. Cerar je dodal še, da tovrstne dejavnosti v Sloveniji ustvarjajo od dva do tri odstotke vseh delovnih mest, učinki pa niso le neposredni, saj raziskave kažejo, da so tiste občine, ki več vlagajo v kulturo, tudi gospodarsko uspešnejše.

O neustreznosti termina kreativne industrije se je strinjala tudi soustanoviteljica kreativnega centra Poligon ter iniciativ Slovenia Coworking in Crowdfunding Eva Matjaž. Industrija se po njenem mnenju nanaša na masovno produkcijo, kar za kreativne dejavnosti običajno ne velja. Obenem je poudarila, da ustvarjalci uporabljajo termin le za razpise, pa še ti večkrat pod tem pojmom razumejo le oblikovalce in arhitekte.

Na učinke kulture, ki niso nujno le neposredni, je opozoril tudi pisatelj in publicist ter podpredsednik Sazorja (Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja) Miha Mazzini, ki je dejal, da se učinki kulture merijo posredno. Po raziskavah naj bi bil menedžer, ki gre zvečer na koncert, tudi do 40 odstotkov učinkovitejši pri službenih odločitvah.