Ker je ta, kot poudarjajo, nujna za obstoj in razvoj pomembnih kulturnih projektov, ki tvorijo jedro ptujske žive kulture, so oblikovali peticijo, v kateri vodstvu občine predstavljajo svoja pričakovanja.

Peticijo podpisujejo Stanka in Igor Benčevič Vauda, Mladen Delin, Nevenka Dobljekar, Dušan Fišer, Jernej Forbici, Ljoba Jenče, Darja Koter, Slavko Podbrežnik, Peter Srpčič, Samo M. Strelec in Aleš Šteger, ki z njo občino med drugim pozivajo, da prepozna živo kulturno ustvarjalnost, kulturno dediščino, kulturni turizem, kreativne industrije in živo ustvarjalnost v mestu kot prednostno nalogo dolgoročnega razvoja starega mestnega jedra, občine in regije.

Takšno stališče pa ne sme ostati zgolj načelne narave, pač pa mora biti vneseno v vse strateške dokumente na mestni in regionalni ravni, ki naj bodo podprti z ukrepi v podporo kulturni infrastrukturi, pa tudi dediščini in živi ustvarjalnosti.

Zahtevajo konkretno vizijo o zavodu za kulturo in turizem
Po njihovem mnenju so nosilci politične moči v mestu v zadnjem letu veliko govorili o zavodu za kulturo in turizem, pri tem pa ves čas zamujajo ustanovitvene roke, ki si jih sami postavljajo. Od župana Mirana Senčarja pričakujejo, da bo najpozneje do konca meseca predstavil vizijo, terminske načrte, organigram, pristojnosti in odgovornosti tega telesa v nastajanju. Ta rok je pomemben zato, da ne izgubijo še enega produkcijskega leta, pravijo.

"Kulturi naj se odmeri višji delež proračuna"
Ker sta kultura in dediščina primerjalna prednost Ptuja, občinsko vodstvo tudi pozivajo, da delež občinskega proračuna, namenjenega izvedbi vsebine ključnih kulturnih in umetniških projektov, bistveno poveča. Pričakujejo tudi, da bo občina kulturnim ustanovam in projektom, ki jih tudi sofinancira, omogočila vsaj dvoletno stabilno financiranje.

"Potrebujemo lokalni kulturni program"
Župana so spomnili na njegove večkrat izražene ideje o načrtnem sponzoriranju kulturnih dejavnosti in ga pozvali, da se tudi osebno zavzame za večje pridobivanje sponzorskih ter donatorskih sredstev, namenjenih temu področju. Od občine pričakujejo, da bo prek svojih ustanov dejavno iskala državna in evropska javna sredstva za izvedbo svojih kulturnih projektov. "Mi bomo kreirali vsebine, občina pa nam naj zagotovi servis, ki bo te ideje prijavljal na različne razpise," poudarjajo podpisniki peticije. Od občine pričakujejo še, da bo najpozneje do konca leta sprejela lokalni kulturni program, v oblikovanje katerega bo vključila tudi njih.

Župan: Vsebina trpi tudi na račun projekta Dominikanski samostan
Novinarske konference, na kateri so ptujski kulturniki predstavili svoja pričakovanja, se je udeležil tudi župan, ki se je na zahteve iz peticije tudi takoj odzval. Pred kratkim sprejeta vizija in strategija med štirimi stebri po njegovih besedah zajema tudi to področje, pomen kulture pa se po njegovem mnenju izraža tudi v proračunu za letošnje leto, v katerem kljub slabim podedovanim razmeram področju kulture niso odvzeli ničesar.

"Kultura je letos v primerjavi z letom prej celo pridobila skoraj devet odstotkov v proračunu, res pa je, da je v to vštet tudi denar za investicije v objekte. Tudi to smo podedovali. Dominikanski samostan moramo dokončati, saj bi sicer morali vračati evropski denar, kar bi pomenilo še večjo katastrofo," pojasnjuje Miran Senčar.

Župan priznava, da tudi na račun omenjenega trpi vsebina, saj letos vanjo zaradi več kot milijona evrov za potrebe dokončanja Dominikanskega samostana niso mogli prav veliko vlagati. V predlogu proračuna za naslednje leto se bodo potrudili, da se sredstva za kulturo ne bodo zmanjševala, čeprav se proračun zaradi pomanjkanja evropskih razpisov znižuje za skoraj petino.

Župan: Vsega v mestu ne moremo financirati
Zahtevi za bistveno povišanje denarja za vsebine ključnih kulturnih in umetniških projektov ne bodo mogli ugoditi, se pa strinja, da se sredstva lahko povečajo iz drugih virov, tudi sponzorskih. Na občini so samo za kurentovanje v mesecu dni zbrali okoli 160.000 evrov, Senčar pa pravi, da se zavzema za to, da ves ta denar v prihodnje ne bi bil namenjen zgolj najbolj znani ptujski prireditvi.

"Vsega v mestu ne moremo financirati, zato je treba presoditi, kateri programi so prioritetni in si zaslužijo denar. Sicer denar razpršimo po številnih malih dogodkih in društvih, potem pa za bistvene, ki so magnet za ljudi, zmanjka denarja," je dejal župan in dodal, da letos zagotovo ne morejo zagotoviti dveletnega stabilnega financiranja.