Ai Veivei, rojen leta 1957 v Pekingu, igra ključno vlogo v sodobni kitajski umetnosti zadnjih dveh desetletij. Umetnik brez strahu redno s svojim delom opozarja na kršenje človekovih pravic v državi. Foto: EPA
Ai Veivei, rojen leta 1957 v Pekingu, igra ključno vlogo v sodobni kitajski umetnosti zadnjih dveh desetletij. Umetnik brez strahu redno s svojim delom opozarja na kršenje človekovih pravic v državi. Foto: EPA
Ai Veivei
Podoba Aija Veiveija se je od njegovega zaprtja pojavila na marsikaterem zidu, protestnem plakatu in razstavišču po svetu. Foto: EPA

Umetnik, ki so ga kitajske oblasti aretirale 3. aprila, ko se je želel vkrcati na letalo za Hongkong, odtlej pa so mu različni kolegi in ljubitelji umetnosti po vsem svetu izrekli podporo, se je na neznani lokaciji srečal s svojo soprogo Lu Čing. Kot je njegova sestra povedala za BBC, je ženi povedal, da je dobro ter da ga preiskujejo zaradi domnevnega gospodarskega kriminala.
Policija je Aievo soprogo odpeljala v nedeljo popoldne, najprej na policijsko postajo, nato pa na drugo lokacijo na krajše srečanje z možem.
Družini prepovedali govorjenje z mediji
Lu ne ve, kam so jo odpeljali, vendar pa ne verjame, da je mož tam zaprt. Ai naj bi ji povedal, da v priporu dobro skrbijo zanj, da je zdrav in da je lahko brez skrbi. Srečanje je bilo zelo kratko, zraven pa je bilo več ljudi, nekateri so morali zapisovati pogovor. Kot še pravi, si ni upala kaj dosti spregovoriti z možem. Policija je zatem družino opozorila, da ne smejo o obisku spregovoriti z mediji, saj bi lahko 'slabo vplivalo na primer gospoda Aia'.

V bran glasnemu kritiku kitajske vlade
Zahodni umetniki, med katerimi je tudi priznani Aniš Kapur, dvomijo o uradnem razlogu zaprtja sicer glasnega kritika kitajske vlade, ki je pogosto brez dlake na jeziku opozarjal na pomanjkanje osnovnih svoboščin, trdna stališča pa redno vključeval v svoje delo.
Aiu niso dovolili stikov z družino vse od zaprtja, čeprav je ta pri tem vedno znova vztrajala in tudi pozivi tujih vlad niso omehčala kitajskih oblasti, da bi dala v javnosti kakršno koli informacijo o umetniku. Svetovna javnost je bila tako deležna le trditve kitajskega zunanjega ministrstva, da Aiev primer nima ničesar opraviti s človekovimi pravicami ali svobodo govora.