Državna volilna komisija (DVK) je namreč izločila večino elektorjev iz teh društev kot interesnih organizacij za bližajoče se volitve v državni svet (DS), saj zahteva dokazilo, da se ti poklicno ukvarjajo z umetnostjo.

Posnetek s skupne novinarske konference predstavnikov Društva slovenskih pisateljev, Društva oblikovalcev Slovenije in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Foto: ZDSLU
Posnetek s skupne novinarske konference predstavnikov Društva slovenskih pisateljev, Društva oblikovalcev Slovenije in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Foto: ZDSLU

Različni statusi v kulturi in vprašanje upokojenih ustvarjalcev
Zoran Poznič, predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), je poudaril, da jim je DVK zavrnil pravico do večine elektorskih glasov in od njih zahteva, da mu dokazujejo, da se profesionalno ukvarjajo z umetnostjo. Takšna zahteva se predstavnikom združenj v kulturi zdi sporna, tudi zato, ker so statusi v kulturi različni, sporna pa se jim zdi tudi z vidika upokojenih ustvarjalcev, ki imajo "še vedno pravico do izrekanja na volitvah".

Dušan Merc, ki je na čelu Društva slovenskih pisateljev (DSP) je prepričan, da imajo vsi, ki se ukvarjajo s kulturo in ustvarjalnostjo, ne glede na to, ali so profesionalci ali ne, pravico do glasu pri volitvah v DS, ki brani interese posamičnih interesnih skupin. Zato bi v tem primeru po njegovem mnenju težko zavrnili misel, da gre v ozadju za neke globlje razloge, ki uničujejo ta del družbe.

Volitve v 40-članski DS so posredne in se opravijo na volilnih zborih volilnih teles, ki jih sestavljajo elektorji oziroma posebej izvoljeni predstavniki lokalnih skupnosti in interesnih organizacij. V primeru negospodarskih dejavnosti – kamor sodi tudi kultura – predstavnike v DS volijo volilna telesa, ki jih sestavljajo izvoljeni predstavniki poklicnih organizacij. Te po zakonodaji v volilno telo izvolijo po enega predstavnika ne glede na število članov in po enega predstavnika na vsakih dopolnjenih 100 članov.

Igra izločanja kulturnikov iz volilnega mehanizma?
Jurij Dobrila, predsednik Društva oblikovalcev Slovenije (DOS), je glede tega poudaril, da je že pred petimi leti opozoril na napako v postopku. Ustavno sodišče je takrat odločilo v korist društva, predstavnik za kulturo in šport v DS-ju pa je bil izvoljen naknadno. Tokrat so odločbo DVK-ja o zavrnitvi elektorjev dobili na neobičajen način, nanjo so se tudi pritožili, a volitve, ki so razpisane 23. in 24. novembra, bodo šle mimo, svojo pravico pa bodo "morda ugotavljali naslednjo pomlad", je še dejal Dobrila.

Predsednik društva oblikovalcev je ob tem ocenil, da volilna zakonodaja glede DS-ja ni najpopolnejša, glede na izkušnje drugih društev pa, da gre za igro izločanja kulturnikov iz volilnega mehanizma. Poznič je izrazil tudi bojazen, da kultura ne bo imela več prostora v DS-ju, kjer je imela do zdaj enega predstavnika skupaj s področjem športa oziroma, da jo bo "prevzel" predstavnik športa.

Vrhovno sodišče je sicer pred dnevi na pritožbo enega od društev ponovilo sodbo ustavnega sodišča iz leta 2017, da poklicne organizacije ne volijo elektorjev glede na število skupnega članstva, ampak le glede na število članov, ki delujejo poklicno na področju posamezne dejavnosti. Podatek o številu takih članov je sestavni del popolne vloge, izhaja iz sodbe.

DVK-ju očitano samovoljno odločanje
Na novinarski konferenci sta sodelovala tudi predsednika Združenja dramskih umetnikov Slovenije Boris Mihalj in Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik. Po njunih besedah so odločbe DVK-ja dobivali na neobičajen način, glede česar je Dvornik dejal, da so se pravila začela spreminjati, ko so postopki že potekali. Po oceni Toneta Peršaka, člana upravnega odbora Slovenskega centra PEN, to kaže na kršitev DVK-ja oziroma njegovo samovoljno odločanje.

DVK: Poklicna organizacija mora izkazati izpolnjevanje pogojev
Na DVK-ju so v odzivu potrdili, da so sprejeli nekaj zavrnilnih odločb, večinoma pri seznamih elektorjev na področju kulture in športa. Kot so pojasnili, je poklicna organizacija tista, ki mora izkazati izpolnjevanje vseh pogojev po zakonu o DS-ju. Pri tem mora preveriti podatke o tem, ali se člani poklicnih organizacij, ki volijo elektorje, poklicno ukvarjajo z dejavnostjo. Vendar lahko DVK stori to le na podlagi dokazil, ki jih predložijo organizacije.