Dvotedenska prireditev je namenjena tujim slovenistom, tudi slavistom – univerzitetnim učiteljem, znanstvenim delavcem, študentom pa tudi prevajalcem ter kulturnim in prosvetnim delavcem iz slovenskega zamejstva.

Največ udeležencev prihaja iz Avstrije, Italije in Poljske
Eden od organizatorjev seminarja Damjan Huber pravi, da največ udeležencev seminarja že tradicionalno prihaja iz Avstrije, Italije in Poljske, kjer deluje tudi največ študijev slovenščine kot tujega jezika. Je pa med udeleženci mogoče najti tudi Japonce, Kitajce, Argentince in Estonce.

Aaron iz Belgije se je odločil za študij slovanskih jezikov na univerzi v Gentu, kjer se uči ruščine, srbščine in slovenščine. Seminarja v Ljubljani se udeležuje, da bi jezik čim več uporabljal v praksi, pa tudi zato, ker si želi, da bi slovenščini v predmetniku univerze nekoč namenili več ur. Dvojina mu še zdaleč ne dela težav, saj je prav iz rabe dvojine v slovanskih jezikih diplomiral in ugotovil, da Slovenci dvojino sicer dobro ohranjamo, veliko bolj skrbni pa so pri tem Lužiški Srbi.

Poleg študentov in univerzitetnih profesorjev slovenščine so med udeleženci tudi posamezniki, ki so se za učenje slovenščine odločili za zabavo, ker govorijo že kateri drugi slovanski jezik, ali pa, ker nameravajo v prihodnje v Sloveniji razviti poslovne vezi. Ena od takšnih je Alexandra iz Romunije, diplomirana arhitektka, ki se je v Bukarešti seminarja slovenščine prvič udeležila leta 2012. Jezik jo je sprva pritegnil, ker ima v Sloveniji sorodnike, prav tako je pri nas izvedla nekaj arhitekturnih projektov in se slovenščine uči tudi zaradi lažje poslovne komunikacije v prihodnje.

V središču bo leto 1919
Letošnji seminar bo odpotoval po časovni premici nazaj, so zapisali organizatorji iz Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko. Udeležencem bodo pobliže predstavljali leto 1919, v katero spada tudi ustanovitev Univerze v Ljubljani in prvo predavanje, ki ga je imel jezikoslovec Fran Ramovš. Poleg njega sta bila med prvimi predavatelji novoustanovljene univerze tudi Rajko Nahtigal in Ivan Prijatelj. Vsi trije so močno zaznamovali začetke slavistike in slovenistike na ljubljanski univerzi.

Posvetili se bodo še dvema temama, vezanima na leto 1919 – priključitvi Prekmurja ter literaturi med obema vojnama s poudarkom na konstruktivizmu in ekspresionizmu.

Od fonetičnih vaj do obiskov kina in galerij
Na seminarju se navdušenci nad slovenščino dopoldne udeležujejo lektoratov, predavanj, konverzacij, fonetičnih vaj in drugih tečajev, njihov popoldansko-večerni program pa obsega ogled slovenskega filma, gledališke predstave, muzejev, galerij in knjižnic, glasbene in literarne večere, okrogle mize, oglede Ljubljane in ekskurzijo v različne dele Slovenije. V okviru seminarja poteka tudi dvodnevna mednarodna konferenca, tokrat se bo odvila pod naslovom Slovenščina na tujih univerzah – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani.

Predsednica 55. SSJLK je Mojca Smolej, seminar je pripravila skupaj s strokovnima sodelavcema Damjanom Huberjem in Mojco Nidorfer Šiškovič.

Slovesno odprtje seminarja bo v torek ob 20. uri v Mestnem muzeju Ljubljana. Zbrane bodo poleg predstavnikov FF in seminarja med drugimi pozdravili minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek ter prorektor Univerze v Ljubljani Boštjan Botas Kenda.