Apolon je po navadi upodobljen kot čeden golobradi mladenič z valujočimi zlatimi lasmi. Foto: EPA
Apolon je po navadi upodobljen kot čeden golobradi mladenič z valujočimi zlatimi lasmi. Foto: EPA

Mozaik, na katerem je upodobljen bog Apolon, obdan z muzami, datira v 1. stoletje. V širino meri 16 in v višino dva metra, vendar strokovnjaki menijo, da zid z mozaikom sega še osem metrov v globino. Odkritje je pomembno predvsem zato, ker je mozaik izjemno dobro ohranjen, lahko pa se tudi zelo natančno datira (med letoma 64 in 109 n.š.)

Mozaik je v predoru, ki je povezan s Trajanovimi termami. Rimski cesar Trajan, po katerem nosijo toplice ime, je vladal med letoma 98 in 117. Mozaik z Apolonom so našli le malo zatem, ko so v istem podzemnem prostoru odkrili že freske, med drugim mestno panoramo in prizor mož, ki iz grozdja delajo vino.

Arheologi pričakujejo, da bodo naleteli na še več mozaikov. Za dokončanje izkopavanj potrebujejo še 680.000 evrov, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Bog, ki je žarel kot sonce
Apolon je bil sin Zevsa in Lete ter brat dvojček boginje Artemide. Bil je bog očiščenja, preroštva, glasbo in petja, govora in prave mere, pozneje pa bog svetlobe in sonca (zato so mu rekli tudi Fójb - sijoči, izžarevajoči). Najpomembnejše Apolonovo preročišče - njegova svetloba je prodirala skozi čas in zaradi tega je videl v prihodnost - je bilo v Delfih. Tja so po nasvet prihajali tudi kralji, bog pa je na njihova vprašanja odgovarjal prek svečenice Pitije.