S pomočjo rentgenskih žarkov znanstveniki zdaj lahko virtualno razvijejo zvitke in preberejo ostanke papirusov, ki so se ohranili v Vili papirusov v Herkulaneumu. Herkulaneum je mesto, lučaj od danes morda slavnejših Pompejev, ki je bilo v 1. stoletju n. š. prav tako žrtev vulkanskega pepela.

"Vila papirusov", kot se danes imenuje po zaslugi svoje bogate zbirke, je bila ena največjih in razkošnih rimskih vil zunaj mestnih meja Rima. Ponašala z velikim bazenom in termami, pripadala pa naj bi Luciju Kalpurniju Pisu, očetu Kalpurnije, žene Julija Cezarja.

Bogato založena knjižnica obmorske vile
Na posestvu ob Neapeljskem zalivu, ki so ga odkrili v 18. stoletju in ga nato deloma odkopali leta 1985, so našli približno 1800 papirusov. Že leta 1752 so arheologi odkopali kupe zvitkov, zoglenelih od intenzivne vročine piroklastičnega toka.

Sploh niso videti kot nekaj, kar bi se dalo brati
Nekatere zvitke so znanstveniki lahko mehansko zgladili, a večina je seveda prekrhka, da bi kaj takega lahko sploh poskušali: videti so zgolj kot kepe sprijetega oglja. A dvesto let pozneje so znanstveniki našli način, kako vanje pokukati z rentgenskimi žarki in tako razbrati besedila, ki so bila izgubljena že vse od antičnih časov dalje.

Klasične aparature niso zalegle
Do zdaj so dešifrirali že približno polovico zvitkov. Večinoma gre menda za zapise filozofa Filodemusa iz 1. stoletja, učenjaka, ki je bil mentor samemu Vergiliju. Filodemus, ki je bil rojen v današnji Jordaniji, je bil učenec epikurejske filozofske šole v Atenah in pozneje eden izmed vodilnih interpretov tega filozofa. (Epikur je glavni smisel življenja videl v (zmernem) užitku.)

Novo tehniko je razvila ekipa strokovnjakov na neapeljskem Inštitutu za mikroelektroniko in mikrosisteme, ki jo vodi fizik Vito Mocella.

Tradicionalne tehnike, kot denimo računalniška tomografija, s pomočjo rentgenskih žarkov iščejo vzorce na podlagi tega, kako različni materiali vsrkavajo žarčenje. To je učinkovito, če hočemo opazovati kosti, ki so v primerjavi z mehkim okolnim tkivom dobro vidne zaradi velike razlike v gostoti, malo manj pa, če je treba iskati črnilo (iz oglja) na zoglenelih zvitkih.

Zdrobljeni delci zgodovine
Akademiki si sicer še niso enotni, ali so našli Filodemusovo osebno zbirko, ki datira v čas njegovega življenja, ali pa gre za zgolj kopije, ki so nastale v 1. stoletju n. š. Čisto natančno določanje porekla bo trd oreh: poleg škode, ki jo je povzročil vulkan, so mehanske in kemične tehnike odvijanja zvitkov prav tako pustile svojo sled. V nekaterih primerih so strokovnjaki predmete raztreščili na delce ali pa jih kar v celoti uničili. Še v primerih, kjer jim je strani uspelo razviti, je to škodilo njihovi berljivosti.

"Vsakdo, ki se ukvarja z antiko, je navdušen že nad mislijo na en sam nov odstavek, eno poglavje," je komentiral Roger Macfarlane v univerze v Utahu. "Obeti stotin novih knjig so dih jemajoč koncept."

Kaj še skriva Vila papirusov?
Projekt odpira tudi nove možnosti za odkopavanja v Herkulaneumu: "Na neki točki so izkopavanja iz različnih razlogov prekinili. Eden izmed teh razlogov je bil: 'V čem je sploh smisel vlečenja teh reči iz zemlje, če se jih ne da brati?'," je za Smithsonian Magazine komentiral Brent Seales, strokovnjak za digitalne podobe z Univerze v Kentuckyju. Marsikdo namreč verjame, da pod zdaj odkopano obstaja še ena plast knjižnice, v kateri bi lahko bila še druga besedila v latinščini, mogoče celo taka z začetkov krščanstva, ki bi lahko na novo osvetlila biblične čase.

Mocella poudarja, da je že branje enega samega besedila ključnega pomena za razumevanje knjižnice in ustroja klasične šole filozofije. "Ne glede na posamezna besedila je knjižnica unikaten kulturni zaklad, saj je edina antična knjižnica, ki se je v celoti ohranila s knjigami vred. Knjižnica kot celota daje temu arheološkemu najdišču status izjemnosti."