Zgradba v obliki svitka je oblikovalski dosežek, ki je v celoti zaobšel kakršne koli podporne stebre – pokonci ga drži prepletena mreža diagonalnih tramov. Cel zunanji ovoj stavbe, novega okrasa dubajskega horizonta, je prepreden z arabsko kaligrafijo.

Muzej prihodnosti je po ocenah prvih recenzentov utelešenje dubajske želje, da bi v očeh sveta veljali za moderno, vključujočo metropolo – pa čeprav je Dubaj še vedno močno ukoreninjen v sistem dedne vladavine, ki omejuje svobodo govora. A po drugi plati je Dubaj tudi prva dežela Srednjega vzhoda, ki gosti svetovni sejem Expo.

Ujeti (in prehiteti?) svet
Vsebinsko muzej prinaša vizijo sveto čez 50 let. Podoba, ki jo slikajo, odraža tudi zadnjega pol stoletja, v katerem se je Dubaj iz obskurne lokacije prelevil v mednarodno vozlišče, ki svoje bogastvo črpa iz nafte in zemeljskega plina. "Za nas je bil hiter razvoj ključnega pomena, saj smo morali dohiteti preostanek sveta," je pojasnila Sarah Al Amiri, ministrica za napredne tehnologije. "Pred letom 1971 nismo imeli niti osnovne cestne mreže, nobenega šolskega sistema, električnih napeljav in podobnega."

Gresta zelena prihodnost in gospodarski napredek lahko z roko v roki?
Združeni arabski emirati so se lani pridružili vse daljšemu seznamu držav, ki se trudijo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; vsaj delno se odmikajo od fosilnih goriv, ki so še vedno glavno gonilo napredka na Arabskem polotoku. Vseeno pa vsebinski poudarek muzeja na trajnostni, zeleni prihodnosti samo še podčrtava trenje med zavezami zalivskih držav, da bodo zmanjšale svoj ogljični odtis, ter njihovo potrebo po črpanju nafte in zemeljskega plina.

Muzej obiskovalce vabi, naj se odklopijo od telefonov in "stopijo v stik s svojimi čuti" – a to ne pomeni, da niso na vsakem koraku prisotni digitalni ekrani in inštalacije. Prav tako obstaja določena ironija v tem, da muzej, ki poziva k razmisleku o zdravju in biodiverziteti planeta, stoji sredi mesta, ki je tako rekoč sinonim za razkošje in potrošništvo. Sarah Al Amiri na to temo pravi, da težnja k zdravemu planetu ne bi smela omejevati napredka in ekonomske rasti.

Ustvarjalni direktor muzeja Brendan McGetrick verjame, da "boj proti podnebnim spremembam ne pomeni, da se moramo vrniti k lovsko-nabiralskemu načinu življenja". "Absolutno smo lahko še naprej inovativni in napredujemo, a to moramo početi z zavedanjem našega odnosa s planetom in zavedanjem, da nas čaka še veliko dela." Cilj muzeja je, da bi ljudi pripravili do razmisleka o tem, kaj se da storiti, in nato do korakov v tej smeri.

Sončno energijo preusmeriti na Luno in od tam nazaj na Zemljo
Obiskovalca po muzeju spremlja umetna inteligenca: vodnica, ki so jo krstili za Ayo. Aya predstavi vizijo prihodnosti, v kateri obstajajo leteči taksiji, kmetije vetra in ogromna struktura v Zemljini orbiti, ki črpa energijo od sonca in jo preusmerja proti luni. T. i. "projekt Sol" namreč temelji na ideji, da bi površino Lune prekrili s sončnimi paneli, energijo, ki bi tako nastala, pa bi preusmerili nazaj proti Zemlji. Tam ljudje uživajo v novi biodiverziteti, katere del so, denimo, tudi rastline, odporne na ogenj. "Poskusili smo ustvariti privlačno vizijo tega, kaj vse je mogoče, če si vesolje predstavljamo kot skupen vir surovin", je pojasnil McGetrick.

Islam prihodnosti
Vizija prihodnosti, ki jo predstavlja muzej, navdih črpa tudi iz zgodovine islama: na ogled je maketa planetov našega osončja, kot so jih z astrolabi izrisali klasični astronomi v zlati dobi islama. V duhu islama je tudi muzejski "prostor za meditacijo", ki je del širše senzorične izkušnje na podlagi luči, vibracij in vode. Prav ti trije elementi so bili osnova za življenje v plemenskih časih na Arabskem polotoku.

Vzpon zalivskih metropol je v zadnjih nekaj desetletjih za seboj potegnil tektonske premike v načinu življenja, medsebojnega povezovanja in človekovih vezi z naravo. "Vedno je treba razumeti, kateri elementi družbe so dejansko gonilo napredka," poudarja Al Amiri. "Nič ni narobe s postavljanjem novih standardov, z novimi načini življenja in soobstajanja."

V osrčju muzeja obiskovalec naleti na zatemnjen, z zrcali opremljen prostor, ki ga osvetljujejo snopi majcenih barvnih cilindrov: ponazarjajo DNK vseh izumrlih živalskih vrst, vključno s polarnim medvedom, ki je trenutno zaradi hitro talečega se ledu še na seznamu ogroženih vrst. V tej viziji prihodnosti človeštvo "zdravje" planeta nadzira na podoben način, kot človeku merimo srčni utrip, temperaturo in druge življenjske znake.

Vstopnina za muzej, ki je odprt šele manj kot teden dni, znaša približno 36 evrov. Odprtja se je udeležil tudi šejk Mohamed bin Rašid Al Maktum, avtor poezije, ki je v kaligrafiji izpisana na pročelju stavbe. Koncept je zasnoval domači arhitekturni biro Killa Design.